S komunikacijo, če je dobra, lahko dosežemo mnogo: kaj razrešimo, razjasnimo, uspešneje obveščamo in bolj kvalitetno raziščemo. To velja tako za neposredno oziroma osebno komunikacijo kot tudi za tisto, ki poteka prek računalnika, GSM-a ali tablice. Pri slednji moramo biti še dodatno previdni. Elektronska pošta ima namreč številne in neprecenljive lastnosti, a te se izkažejo kot prednosti samo, če upoštevamo njene zakonitosti.

dobro povej 10 2017aElektronsko pošto (lahko) uporabljamo za osebno komunikacijo. Zagotovo si že kdaj poslal ali prejel vabilo na rojstnodnevno zabavo. Pri t. i. neformalni komunikaciji smo načeloma sproščeni, ker naslovnika poznamo. A če smo še pred leti vse uradne zadeve urejali zgolj s klasično priporočeno pošto, je dandanes elektronska pošta v marsikaterem primeru enostavnejša in hitrejša dodatna možnost tudi za tovrstna opravila. Elektronsko pošto torej uporabljamo tudi za formalno komunikacijo, ki se ji posvečamo tokrat. Najpogostejši primer je prijava na razpisano delovno mesto. In da boš v tem primeru vedno ravnal prav: elektronsko dopisovanje načeloma ni namenjeno dolgemu pisanju. Zato se potrudi, da si kratek in jedrnat. Skrbno izbiraj besede in se potrudi, da tvoji zapisi niso dvoumni. V primeru da si jih naslovnik napačno razloži, lahko ostaneš brez povabila na razgovor za tebi všečno delovno mesto.

    ŠTEVILNI ADUTI E-POŠTE
    Hitrost, enostavnost in dostopnost so najbolj očitni aduti elektronske pošte. Ta je že pred leti postala resen konkurent klasični pošti. Zaradi (še vedno) nezanesljive dostave prejemniku in predsodkov se sicer klasična pošta še ne bo poslovila. V svetu osebne komunikacije pa je povsem drugače, saj boš že težko našel koga, ki s prijatelji komunicira prek klasičnih pisem.
V primeru formalne komunikacije nikoli ne pošiljaj verižnih pisem. Pravzaprav lahko vse ne-je povzamem v zlato pravilo: bodi zelo konservativen pri vsem, kar pošiljaš. Ena pomembnejših zakonitosti v elektronskem dopisovanju pravi, da na prejeto e-pismo odgovori takoj. V primeru da zaradi prezasedenosti tega ne moreš storiti, priporočam, da se vseeno odzoveš čisto na kratko, in sicer da potrdiš prejem e-pisma in napoveš, da se boš kmalu oglasil. Pa nikakor ne pozabi na zadevo – brez zapisanega naslova se lahko kaj hitro zgodi, da bo prejemnik tvoje pisanje (nehote!) spregledal.

NAPOTKI, NAPOTKI, NAPOTKI ...
    SKOK V E-ZGODOVINO
    Elektronska pošta je tako zelo razširjena tudi zato, ker je na spletu na voljo kar nekaj ponudnikov, ki jo ponujajo brezplačno. Ti so nastali kmalu po uveljavitvi tovrstne komunikacije (pionir je bil Hotmail, ki ga je pozneje odkupil Microsoft) oziroma po razmahu interneta. Zgodovina elektronskega dopisovanja sega sicer daleč, v začetek sedemdesetih let, zares uveljavila pa se je šele v obdobju interneta sredi devetdesetih let.
Verjamem, da se ti morda na prvo branje zdi, da je zaradi vseh pravil, ki jih navajam, e-dopisovanje težje, kot si si morda predstavljal. A zagotavljam ti, da je to samo občutek ob spoznavanju novosti. Ko boš enkrat usvojil osnove, boš postal pravi strokovnjak in iz tvojega pisanja bosta vela samozavest in znanje, ki ju bodo začutili tudi naslovniki!
Zato: pri formalnem dopisovanju se izogibaj uporabe ozadij, neberljivih pisav, animacij, slik, različnih slogov in podobno. Bodi zelo obziren pri pošiljanju morebitnih prilog (na primer fotografij): naj ne bodo pretežke oziroma naj jih ne bo preveč. Ena izmed večjih napak pri e-dopisovanju je zagotovo ta, da e-pismo, ki je namenjeno več osebam, razkriva vse naslovnike (torej elektronskih naslovov ne skriješ v skrito kopijo). In nenazadnje, tako kot pri običajnem dopisovanju pismo končaj s pozdravom in podpisom.

PAZI NA JEZIK!
dobro povej 10 2017bPri pisanju pisem, voščil, vabil in drugih besedil je raba knjižnega ter slovnično in pravopisno ustreznega jezika obvezna. Pri elektronski pošti pa se zelo pogosto zgodi, da zapademo v površnost, uporabljamo pogovorni jezik, pri tem pa zanemarjamo slovnična pravila. A verjemi, naredil boš izjemen vtis, če boš v formalnih e-vodah obdržal vse elemente vljudnega pisanja in upošteval slovnična pravila. Kar zamisli si, kaj se lahko zgodi, če te potencialni delodajalec zaradi tega, ker si spremno besedilo ob posredovanem življenjepisu zapisal na hitro in nisi bil pozoren na morebitne pravopisne napake, označi za površno osebo, kar ti v resnici nisi.

    Anita Urbančič
    Anita Urbančič je radijska novinarka in voditeljica. Opravljeno ima Londonsko šolo za odnose z javnostmi. Svoje znanje, ki ga predaja tečajnikom na tečajih retorike in javnega nastopanja, je s prakso bogatila v več PR-agencijah.
    [anita.urbancic@ognjisce.si]



KAKO SPLOH IZGLEDA E-PISMO?
Vsako e-sporočilo je sestavljeno iz glave in telesa sporočila. Glava običajno vsebuje podatke o pošiljatelju in naslovniku sporočila ter naslov sporočila. Sledi vsebina oziroma telo sporočila (ang. body), ki ga sestavljata tekst in podpis. Naslov prejemnika običajno vpišeš v vrstico za (ang. to). Če želiš posameznim osebam poslati sporočilo le v vednost, vpišeš njihove naslove v polje kp (ang. cc). V tem primeru bodo naslovi iz tega polja vidni vsem ostalim prejemnikom sporočila. Če tega ne želiš, uporabi polje skp (ang. bcc). To je zagotovilo, da bodo naslovi vseh ostalih prejemnikov ostali skriti.

Če sem s tokratno temo vzbudila tvoje zanimanje, pa v zgornjih vrsticah ne najdeš odgovora na katero od tvojih dilem, vabljen, da se mi oglasiš na anita.urbancic@ognjisce.si. In seveda lahko že v tem e-pismu upoštevaš tokratne napotke! Pa srečno!
URBANČIČ, Anita. (Dobro vsebino ... dobro povej). Ognjišče, 2017, leto 53, št. 10, str. 82.

dobro povej 09 2017Tokrat se posvečamo tistim, ki morda nameravate narediti karierni korak naprej. In čisto mogoče je, da si boš po tokratnem prispevku laže vzel čas za konkreten razmislek o tem, kako ustrezno odgovoriti na najpogostejša vprašanja, ki ti jih lahko zastavijo na razgovoru za novo delovno mesto.

Razgovori v večini primerov potekajo bolj kot ne po ustaljenem postopku. Vse se začne s pozdravom in stiskom roke. Ponavadi sledi okvirna predstavitev kandidata, torej tebe, tej pa pogovor o tvoji izobrazbi, izkušnjah, veščinah, interesih, sposobnostih ter pričakovanjih. To so področja, ki običajno zanimajo delodajalce. In ravno zato so hkrati to tudi vprašanja, na katera se lahko predhodno pripraviš.

    NAJBOLJ RAZBURLJIVI DEL RAZGOVORA: PLAČA
    Načeloma slej ko prej, navadno proti koncu srečanja, sledi vprašanje o plači. Ali ga postavi delodajalec ali pa tisti, ki je prišel na razgovor. Imej v mislih, da je pristop k tej temi odvisen od situacije. Pravilo, vredno upoštevanja: če presodiš, da se potencialni delodajalec ni voljan pogovarjati o plači, raje počakaj na drugo priložnost. Prijatelj, ki je zdaj že deset let zadovoljen v istem podjetju, mi je povedal, da sta v njegovem primeru v ožji izbor prišla dva kandidata. Poleg njega so izbrali še nekoga, ki je imel ustrezn(ejš)o izobrazbo. Izbrali pa so njega, ker na razgovoru denarnega vidika zaposlitve niti omenil ni.
»Povejte nekaj o sebi!«
Ta poziv je v resnici, če dobro pomisliš, odlična priložnost, da na kratko opišeš svojo izobraževalno in delovno pot ter osebnostne lastnosti. Zato: poudari svoje interese, dodatne aktivnosti in hobije ... Torej morda vse, česar nisi navedel v življenjepisu, se pa povezuje z razpisanim delovnim mestom. A pri tem pazi: ne hvali se, pa tudi ne bodi preskromen.
»Zakaj bi želeli delati v našem podjetju?«
Da lahko odgovoriš na to vprašanje, je priporočljivo, da podjetje dobro poznaš. Predlagam, da se seznaniš z njihovim poslanstvom in vizijo. Najverjetneje ju boš našel na uradni spletni strani. Pozanimaj se, kateri so njihovi deležniki, kateri projekti jih zanimajo, na katera tržišča se želijo širiti ... Povej, kaj te navdušuje. Tako boš laže odgovoril na to vprašanje v pozitivnem duhu, torej tako, da boš povezal svoje prednosti z usmeritvami podjetja.
»Imate delovne izkušnje na sorodnem področju?«
Seveda je najbolje, da bi na to vprašanje odgovoril pozitivno. Če pa delovnih izkušenj slučajno nimaš, izkoristi vprašanje za to, da povežeš do sedaj pridobljena znanja in veščine z nalogami na delovnem mestu, za katerega kandidiraš.
»Zakaj želite zapustiti sedanje delovno mesto?«
Ne pojasnjuj morebitnih slabih odnosov z aktualnim delodajalcem ali zaposlenimi. Ker se lahko potencialni novi delodajalec poveže s sedanjim, bodi pri odgovorih previden. Predvsem pa nikoli, ne glede na vse, ne kritiziraj sedanjega delodajalca.
»Zakaj menite, da naj bi zaposlili prav vas?«
Zelo pomembno je, da preučiš podjetje, dejavnost in področje ter delovno mesto, za katerega kandidiraš, ter poiščeš nove ideje ter zamisli, ki bi pripomogle k razvoju in večji učinkovitosti podjetja. Ko jih boš delil s potencialnim delodajalcem, boš s tem pokazal, kako razmišljaš in kaj bi pridobili s tem, ko bi izbrali tebe.
»Kakšne so vaše pozitivne lastnosti?«
Poudari svoje izkušnje, znanje, sposobnosti ter osebnostne lastnosti. V poslovnem svetu so najpogosteje cenjene socialne in čustvene kompetence za delo v skupini, samoiniciativnost, lojalnost ter predanost podjetju in delu. Seveda pa je od delovnega mesta, za katerega se poteguješ, odvisno, če je potrebna še kakšna veščina, na primer sposobnost slepega tipkanja – za delo tajnice.
    KAJ PA PO RAZGOVORU?
    Ne glede na rezultat, ne glede na to, ali ti že na mestu samem povedo, da so te sprejeli, ali pa te zavrnejo ... odkrito si priznaj, kje si blestel, kaj si naredil zadovoljivo in kje se moraš še izkazati! Le tako boš lahko do prihodnjega razgovora, kadar koli že ta bo, popravil oziroma odpravil morebitne pomanjkljivosti ali napake.

»Katere so vaše slabosti?«
Naj te to vprašanje ne preseneti. Razmisli, katere so tvoje morebitne slabosti, ki bi jih lahko uporabil kot prednosti na bodočem delovnem mestu. Če ti, na primer, nekdo pravi, da si trmast, se lahko potencialnemu delodajalcu predstaviš kot izredno vztrajna oseba. To pa je lahko v poslu pozitivna lastnost, kajne? Poudari, da nihče ni popoln, da se zavedaš svojih pomanjkljivosti ter da načrtuješ, da jih boš popravil oziroma nadgradil ter da si pripravljen na nadaljnje učenje.
»Kako bi vas opisali vaši prijatelji, kolegi, sodelavci?«
Priporočljivo je, da jih predhodno o tem povprašaš. Morda boš ob njihovih odgovorih prijetno presenečen, morda boš izvedel o sebi kaj novega ... Na razgovoru pa izmed vseh lastnosti, ki jih bodo navedli tvoji prijatelji, izpostavi tiste, ki so zaželene za opravljanje delovnega mesta. Predvsem tiste lastnosti, ki jih delodajalci najpogosteje iščejo, na primer socialne in čustvene kompetence.

    Anita Urbančič
    Anita Urbančič je radijska novinarka in voditeljica. Opravljeno ima Londonsko šolo za odnose z javnostmi. Svoje znanje, ki ga predaja tečajnikom na tečajih retorike in javnega nastopanja, je s prakso bogatila v več PR-agencijah.
    [anita.urbancic@ognjisce.si]


»Vaši cilji v prihodnosti. Kje se vidite čez pet ali 10 let?«
Najslabše bi bilo, da bi odgovoril, da nimaš ciljev. Ali da bi navajal cilje, ki se nanašajo na zasebno življenje. To namreč ne sme biti tema zaposlitvenega razgovora. Zatorej še pred intervjujem dobro razmisli, kaj si želiš v karieri in kaj bi želel početi čez nekaj let. Pri odgovoru na to vprašanje je navadno boljše, če nisi preveč ambiciozen (tudi če je tisto, kar bi rad navedel, resnično tvoj cilj), prav tako pa ne bodi preskromen. Zlata sredina bo najboljša. Poudari, da sta med tvojimi cilji tudi neprestan profesionalni razvoj in želja po vztrajnem delu.
»Kdaj bi lahko začeli z delom?«
Ne pozabi: iz tvojih odgovorov lahko potencialni delodajalec sklepa, kakšen si v odnosu do ljudi, s katerimi delaš. Najbolje bi bilo, da odkrito pojasniš, kakšna je situacija pri tebi, tudi če se moraš o tem še dogovoriti s sedanjim delodajalcem.»Kakšna so vaša pričakovanja o plači?«
Če je le mogoče, se predhodno pozanimaj, kakšne so plače v tej panogi, oziroma še bolje, v tem podjetju. Če boš navedel previsok znesek, te lahko imajo za predragega, če boš izrazil željo po nižji plači, kot jih imajo, pa te lahko doleti nižje plačilo, kot bi te lahko.
»Imate tudi vi kakšno vprašanje?«
To je tvoja priložnost! Zastavi vprašanje, ki bo nazorno prikazalo tvoje poznavanje podjetja in njegove dejavnosti. Pa srečno!
Urbančič A., Dobro vsebino ... dobro povej, v: Ognjišče (2017) 09, str. 82.

Kakšno moč imajo besede! Naj bodo zapisane ali izgovorjene, za seboj puščajo res široko paleto odzivov. Kar pomisli: lahko te pomirijo, potolažijo, raznežijo, razveselijo, ganejo, dolgočasijo, zbegajo, prestrašijo, vznemirijo, užalijo, razjezijo in še kaj. Ob pravilni izbiri besed lahko tudi mimobežni klepet dodatno začiniš in v sogovorniku vzbudiš zanimanje. Pa ne samo v vsakdanu, pozitivne učinke izrečenega lahko opazuješ tudi pri predstavitvi seminarske naloge v prihodnjem šolskem (študijskem) letu.

dobro povej 08 2017aBesede uporabljamo izključno ljudje, zagotavljajo pa nam spoznavanje občutkov, doživetij in početij drugih. Navadno jih poudarjamo z gestami, tonom glasu in mimiko obraza. Beseda lahko sproži prepir ali ustvari premirje, lahko konča ljubezen ali začne odnos, lahko poglobi ali prekine prijateljstvo, lahko prinese dobiček ali povzroči propad in še marsikaj. Gre za sredstvo, s katerim lahko marsikaj popravimo – ali pokvarimo. Gotovo si že izkusil učinek grobe, nepremišljeno izrečene besede, ki te je morda zabolela, pa tudi upadanje občutka jeze ob iskreno izrečenem »Oprosti!«. Torej smo tudi mi odgovorni za občutke, ki jih s svojimi besedami povzročimo v drugih. Pogosto se premalo trudimo, da bi se jih naučili zavestno, obvladano in konstruktivno uporabljati. Včasih se zdi, da se ne zavedamo čisto, da je beseda, ki jo izgovorimo, v resnici dejanje.

    V RAZMISLEK
    Učitelj je poskušal razložiti množici, kako ljudje reagirajo na besede. Nekdo iz ozadja je ugovarjal: »Ne strinjam se s tem, da imajo besede tako močan učinek na nas.« »Sedi, baraba!« je vzkliknil učitelj. Mož je bil ves iz sebe od jeze in trajalo je kar nekaj časa, da je lahko spet spregovoril in izlil na učitelja ploho žaljivk. Učitelj je skesano dejal: »Oprostite mi, gospod, zaneslo me je. Resnično se vam opravičujem za svoj neodpustljivi spodrsljaj.« Mož se je hipoma pomiril. »No, tu imate odgovor: potrebnih je bilo le nekaj besed, da sem v vas sprožil takšen vihar in nekaj besed, da sem ta vihar pomiril,« je zaključil učitelj.
Čisto enako kot je dejanje brenkanje po kitari ali kuhanje slastnega kosila. Beseda ima namreč precejšnjo moč, pa naj bo ukaz (»Začni igrati! Pritisni gumb!«), predlog (»Dobro bi bilo, da bi to storil ...«) ali spoznavno gradivo (»Utrujena sem.«). In ob tem ne morem mimo turkmenskega pregovora, ki pravi: »Če govoriš s pametjo, je jezik tvoja odlika. Če govoriš, kar ti pade na pamet, je jezik tvoja nesreča.« In kako do premišljenega govora? Z vajo lahko dosežeš ogromno!

ČUSTVA IN PRIDEVNIKI SO KLJUČ
V svoj govor vnesi čustva. To storiš z ustrezno glasnostjo, hitrostjo, intonacijo, izgovorjavo in premori. Povedano lahko nato še poudariš s kretnjami. Toda pazljivo pri njihovem doziranju, malo je lahko hitro preveč in tako lahko nehote izpadeš nervozen. Da si boš laže predstavljal, kako različno lahko izpade tvoj govor zgolj z različnimi poudarki, ti priporočam naslednjo vajo. Stavek »Jaz se svojega nastopa zelo veselim« preberi šestkrat naglas, s tem da vsakič poudariš drugo besedo. Prvič torej poudari besedo jaz, naslednjič se, tretjič svojega in tako naprej. Pri tem bodi pozoren na dejstvo, kako zelo se z različnimi poudarki v resnici spreminja pomen stavka.
Zavedaj se, da z vsemi pridevniki, načinom govora in tudi z mimiko sogovorniku ali občinstvu posreduješ dodatno oceno naklonjenosti ali nenaklonjenosti ... Poglejmo primer. Če izgovorim samo Andraž, več od imena ni znanega. Če povem, da je sošolec, s tem povem, v kakšnem odnosu sva. Če dodam še besedno zvezo najbolj prijazen, ti bo jasno, da sem mu naklonjena. Nasprotno pa boš v primeru, če ti rečem, da je Andraž izredno nesramen, vedel, da z njim najverjetneje ne hodim v kino.
dobro povej 08 2017bPredlagam, da uporabljaš opise, s katerimi boš sogovorniku še bolj približal zgodbo. S pridevniki lahko orišeš marsikaj. Spodbujaj notranje predstave posameznika, ker si ljudje tako prej prikličejo v spomin, kar si povedal. Ko skušaš orisati dogajanje, se raje nagibaj k uporabi pozitivnih primerjav. Na primer: »Ana me je po enotedenskem oddihu sprejela s takim navdušenjem in iskrenim veseljem, kot da me ni videla že leta!« Ljudje si bodo take primerjave namreč hitreje zapomnili.

NAPOTKI PRED OSVEŽITVIJO
Preden se ohladiš v morju ali ob kepici svojega najljubšega sladoleda, še nekaj namigov, ki ti lahko pridejo prav pri izboru in posredovanju sporočil. Če bi bilo besedilo napisano, bi se bralec lahko vrnil k delu, ki ga zanima, ob govoru pa tega ne more storiti, zato si moraš res prizadevati, da si kar se da razumljiv. Skušaj biti kar se da natančen in korekten, kratek in jedrnat. In imej v mislih, da si bodo prej kot vse, kar si povedal, priklicali v spomin, kako so se počutili ob tvojem govoru. Da bi jim vseeno kar čim več ostalo v spominu, uporabljaj asociacije: primerjave, metafore ali kaj podobnega.

    Anita Urbančič
    Anita Urbančič je radijska novinarka in voditeljica. Opravljeno ima Londonsko šolo za odnose z javnostmi. Svoje znanje, ki ga predaja tečajnikom na tečajih retorike in javnega nastopanja, je s prakso bogatila v več PR-agencijah.
    [anita.urbancic@ognjisce.si]

Mi sami lastne besede slišimo – tudi če jih ne izgovorimo. Zelo pogosto nam tik pred nastopom ali pa povabilom simpatije na limonado po glavi roji vse mogoče. Naj nanizam nekaj predlogov, kako lahko namesto negativnih sugestij, ki jemljejo pogum, oblikuješ pozitivne:

- Tega zagotovo ne bom zmogel./Zmorem.
- Položaja ne obvladam./Vse imam pod kontrolo.
- Slabo se počutim./Super sem.
- Groza me je./Svojega nastopa se veselim.
- Zakaj ravno jaz?!/Veseli me, da sem tukaj in zdaj.

Potrudi se, da boš vedno, ko boš začel razmišljati o negativnih scenarijih, vse obrnil na pozitivno plat.
Verjetno že samo ob prebiranju zgornjih stavkov čutiš, kako vplivajo nate. Prepričana sem, da bi, če bi se ljudje zavedali moči besed, ravnali z njimi precej bolj v rokavicah, torej pošteno razmislili, preden jih izrečejo. Pozitivna beseda kot most med dejanji namreč lahko krepi odnose med ljudmi in poraja nova občutja, spodbude in projekte. Zatorej srečno in previdno z njihovo (upo)rabo!
Urbančič A., Dobro vsebino ... dobro povej, v: Ognjišče (2017) 08, str. 82.

Tokrat se bomo posvetili temi, ki jo boste lahko v prakso spravili kar na plaži, morda med pogovorom z osebo, ki jo boste na novo spoznali, ali pa pri opazovanju ljudi, ko boste čakali v vrsti na sladoled. V naslednjih vrsticah bo namreč v ospredju govorica telesa. Ne bi bilo super, če bi lahko zlahka ugotovili, ali je vaš sogovornik sproščen, in hitro ocenili, ali pove vse, kar se mu podi po glavi? Tega se lahko naučite!

dobro povej 07 2017aPa začnimo z izsledki raziskave psihologa Paula Ekmana. Ta je ugotovil, da se pri ljudeh med laganjem poveča gibanje v spodnjem delu telesa. Ljudje, ki so sodelovali v intervjujih in dobili navodilo, naj pri odgovorih lažejo, so izrazito povečali število gibov z nogami. In kaj ta zaključek pomeni za nas, navadne smrtnike? Kadar dvomiš, ali oseba govori resnico ali ne, preveri, kaj počnejo njegove noge in stopala. So pri miru ali ne? Sicer pa v primeru da oseba stoji, ločimo štiri glavne položaje: stojo v pozoru, razkoračeno stojo, stojo z eno nogo naprej in prekrižane noge. Čisto vse položaje vidim na uvodnih srečanjih tečajev retorike in točno vem, kako se počutijo tečajniki. Za stojo v pozoru (stojiš pri miru, obe nogi in telo vzravnani) velja, da je oseba neopredeljena, torej da ne želi niti sodelovati niti oditi.

    RAZLIČNI POMENI ZNAKOV
    Znak V je med drugo svetovno vojno Winston Churchill razširil kot znak za zmago, vendar je imela njegova različica dlan obrnjeno navzven. V nekaterih evropskih državah, tudi pri nas, ta različica še vedno pomeni zmago. V Avstraliji, Novi Zelandiji in Veliki Britaniji pa se pogosto uporablja v pomenu izgini. Krogec s palcem in kazalcem, ki naj bi izražal, da je nekaj v redu, lahko v Franciji in Belgiji pomeni tudi ničlo ali nič. Je pa pomen OK skupen vsem angleško govorečim državam in se, predvsem zaradi uporabe v filmih in serijah, hitro širi.
Razkoračena stoja simbolizira premoč, saj je to položaj, pri katerem so noge čvrsto vkopane v tla in sporočajo, da oseba ne namerava oditi. Pri položaju z eno nogo naprej je teža telesa na enem boku, sprednja noga pa kaže naprej. Gre za najbolj priporočljiv položaj pri javnem nastopanju, saj sporočamo, da smo sproščeni, odprti in da obvladamo položaj. Toda pozor, da se ne boš izdal – z njo lahko sporočamo tudi, katera oseba nam je najbolj zanimiva: proti njej namreč najpogosteje usmerimo vodilno nogo. Prekrižane noge za razliko od odprtega položaja nog kažejo na zaprt ali obramben odnos. Tako stoji večina ljudi, ko se znajdejo v skupini, kjer nikogar ne poznajo in se počutijo nelagodno.

MEDOSEBNE RAZDALJE IN DRŽA
Če si po prebranem že pomislil, da je treba vedno vzeti v obzir, da smo si ljudje različni in da lahko druge kulture s seboj prinašajo precejšnje razlikovanje v pomenih besed in kretenj, ne bi mogel imeti bolj prav. Do razlik pa pride tudi pri dojemanju osebnega prostora. Ne potrebujemo ga vsi enako veliko. Vse je odvisno od gostote naseljenosti v kraju, kjer smo odraščali, torej lahko rečemo, da je pogojen s kulturo.

    POZITIVA VELJA!
    Zapomni si, med pozitivne kretnje štejemo odprto držo rok, vidne dlani, nagibanje glave postrani in smehljanje. In verjemi, da lahko neverbalne veščine piliš kjer koli in s komer koli. Tako boš lahko že pri čisto vsakodnevnih srečanjih z ljudmi z omenjenimi pozitivnimi kretnjami pa tudi z usmeritvijo telesa in stopal dosegel, da bo drugim v tvoji družbi prijetno. Držim pesti, da ti uspe in ti želim res nepozabno poletje!
V Evropi velja, da je prostor s polmerom nad 3,6 m od telesa javno območje, družabno območje sega od 1,2 do 3,6 m od telesa, osebno območje pa ima polmer od 46 cm do 1,2 m od telesa. Ko govorimo o zaupnem območju, pa smo na manj kot pol metra: od 15 do 45 cm od telesa. V praksi ti seveda ni treba meriti razdalje med tabo in tvojim sogovornikom, dovolj bo, da se teh razlik zavedaš in se potrudiš, da ne vdiraš v osebni prostor drugega.Poleg tega, kako daleč od osebe stojiš, je seveda vsaj enako pomembna tudi tvoja drža. Za začetek bodi obrnjen proti sogovorniku, tudi z nogami. In to v vsakem primeru, ne glede na to, ali stojiš ali sediš. Drži se vzravnano, saj s tem vzbujaš zaupanje. Roke naj bodo ob telesu, in sicer nekje pri popku. Če ne veš, kam z njimi, jih zaposli – v njih imej povodec, denarnico, vstopnico ... In ko z nekom želiš navezati stik, rok nikoli ne prekrižaj. dobro povej 07 2017bŽal ta položaj uporabi marsikdo, ko mu je nelagodno. Žal pa zato, ker se s to gesto zapremo. Pravzaprav naredimo oviro, s katero poskušamo nezavedno zaustaviti nekaj nezaželenega. Za povrh se s tem, ko prekrižaš roke, izrazito zmanjša tudi tvoja verodostojnost. Tako so pokazale raziskave, ki so jih izvedli čez lužo. Dve skupini prostovoljcev sta poslušali identično predavanje, v eni skupini s prekrižanimi rokami, v drugi pa sproščeno. Skupina, v kateri so imeli prostovoljci roke trdno prekrižane čez prsi, si je zapomnila kar 38 odstotkov manj kot druga skupina. Prostovoljci v prvi skupini so bili tudi bolj kritični do predavateljev in predavanja.

TUDI KRETNJE SI LAHKO RAZLAGAMO NAPAČNO

    Anita Urbančič
    Anita Urbančič je radijska novinarka in voditeljica. Opravljeno ima Londonsko šolo za odnose z javnostmi. Svoje znanje, ki ga predaja tečajnikom na tečajih retorike in javnega nastopanja, je s prakso bogatila v več PR-agencijah.
    [anita.urbancic@ognjisce.si]

Redko se poglabljamo v pomen številnih preprostih kretenj, ki jih delamo vsak dan. Večina misli, da je trepljanje po hrbtu, ki se pojavi proti koncu objema, znak naklonjenosti. V resnici pa pomeni, da je objema konec in da naj druga oseba prijem popusti. Poljub v zrak, ki ga spremlja izumetničeno cmokanje, pa je samo nadomestilo pravega poljuba, ki ga ne želimo dati.
Ko sem se pripravljala na enega od tečajev, mi je bilo jasno, da se moram izobraziti tudi na področju govorice telesa. In kaj hitro ugotovila, da bi bila, če bi se odpravila v Novo Zelandijo ali Južnoafriško republiko, pečena. Sama namreč precej gestikuliram in če pri nas dvignjen palec pomeni OK oziroma dobro, bi tam z identično (sunkovito) kretnjo (jezno) sporočila, naj gre prejemnik sporočila nekam. V teoriji se lahko temu nasmejemo, če pa bi se to zgodilo na kakšnem poslovnem sestanku, bi se verjetno iz tega težje izmotali brez posledic.

Urbančič A., Dobro vsebino ... dobro povej, v: Ognjišče (2017) 07, str. 82.

Ko človek v iskalniku odtipka besedo retorika, najde res veliko zadetkov, predvsem pa tudi – veliko ponudb. Delavnica retorike, tečaj javnega nastopanja, šola za javno nastopanje in retoriko, šola retorike, tečaj retorike ... Kako izbrati pravi način usvajanja znanj, na kaj biti pozoren?

dobro povej 06 2017aVsaj toliko kot je različnih poimenovanj, je tudi različnih ponudb: trajanje posameznega srečanja, skupno število ur, cena ... Pa se ustavimo za začetek prav pri njej. Ne dopusti, da te zavede (nizka) cena! Naj opis tečaja vsebuje čim več informacij o obsegu posredovanih znanj, na kakšen način jih bodo posredovali, posebno pozornost pa nameni tudi samim izkušnjam izvajalca. Priporočam, da izbereš tečaj, za katerega vidiš, da te bo o retoriki učil nekdo, ki ve, kako se temu streže, torej ima konkretne izkušnje s tega področja. Nikakor ne izberi nekoga, ki je morda samo prebral kakšno knjigo o retoriki in sedaj izvaja predavanja. Ker tega ne moreš kar vedeti, ti svetujem, da preveriš, kakšne informacije o izvajalcu ponuja svetovni splet.

    LASTNOSTI DOBRIH IZVAJALCEV
    Pri svojem delu sem spoznala, da je eden najpomembnejših elementov dobro opravljenega tečaja, da izvajalec zna prepoznati, kaj je pravi (oziroma osnovni) problem posameznega tečajnika, da zna identificirati izvorno težavo in jo pomaga razrešiti. Dober izvajalec zna prebrati, kaj je v ozadju in delati z vsakim udeležencem individualno, na tak način, kot ga tečajnik potrebuje. Tudi zato sem izredno vesela, ko po izvedenih tečajih preberem anonimne ankete in izvem, da udeleženci kot zelo pozitivno ocenjujejo, da je tečaj vseboval veliko nastopov, da so takoj dobili povratno informacijo glede morebitnih pomanjkljivosti in da so imeli možnost konkretnega razreševanja potencialnih težav oziroma dilem.
Če o njem ne boš našel niti enega zadetka v povezavi s komunikacijo, najverjetneje ne prihaja iz teh vod. Toplo ti priporočam, da se odločiš za tečaje, na katerih se prepletata tako teorija kot praksa. Pa veš zakaj? Poglejmo na čisto enostavnem primeru. Če bi se mi cele tri ure pogovarjali o tem, kako se moraš držati, ko nastopaš, kdaj se pravzaprav začne tvoj nastop, kako je dobro, da zamotiš roke med govorom, na kakšen način izvajaj očesni stik s publiko ..., sem prepričana, da bi si zapomnil večino tistega, kar bi slišal. Vem pa tudi, da bi bil, ne glede na tvoje siceršnje sposobnosti, veliko bolj okoren, ko bi vsa ta nova znanja iz misli skušal prenesti v realnost. Da niti ne omenjam, da bi v sami praksi marsikaj pozabil. V teoriji nam je namreč zelo pogosto vsem jasno, kaj moramo storiti, da bi izvedli nastop samozavestno ... A kaj, ko nas praktična izvedba pogosto prestraši in tako, čeprav gre samo za nastop pred soudeleženci, pogosto ne zmoremo takoj upoštevati vsega, kar smo se naučili. Informacije, ki jih prejmemo, se morajo namreč usesti, dobro usidrati v spomin. Menim, da je vadba pred sotrpini najboljša, saj oni najbolje opazijo tvoj napredek iz srečanja v srečanje. Ja, čisto prav si prebral! Priporočam, da je srečanj več, zato, da lahko znanje dodobra ponotranjiš, doma svoj nastop zvadiš in nato iz prve roke izveš, kje vse bi lahko svoj nastop še izboljšal.dobro povej 06 2017b

DODATNI NAČINI UČENJA

    Delavnice oziroma tečaje organizirajo ljudske univerze, študentske organizacije, območne obrtne zbornice, najrazličnejša izobraževalna središča, posamezniki pa tudi zavodi in podjetja. Do informacij prideš tako na internetu kot na oglasnih deskah, na Facebooku, morda si naročen na e-novice kakšnega podjetja, ki organizira različne delavnice ...
Verjetno marsikdo pomisli, da bi se česa naučil sam, v varnem zavetju doma. S tem seveda ni čisto nič narobe. Na tržišču je kar nekaj DVD-jev s tovrstno tematiko. Če si jih ogledaš kot dopolnilo, kot dodatno vsebino, lahko zagotovo izveš kaj novega ali morda na kakšno dilemo pogledaš z drugega zornega kota. Sicer pa močno odsvetujem, da bi svoje vzorce obnašanja pred in med nastopanjem spreminjal zgolj ob poslušanju – sicer konkretnih, iz prakse vzetih – nasvetov. Znanje še najbolje spraviš v prakso – z vajo. In zelo dobro je, da dobiš povratno informacijo o potencialnih napakah oziroma pomanjkljivostih.

    Anita Urbančič
    Anita Urbančič je radijska novinarka in voditeljica. Opravljeno ima Londonsko šolo za odnose z javnostmi. Svoje znanje,
    ki ga predaja tečajnikom na tečajih retorike in javnega nastopanja, je s prakso bogatila v več PR-agencijah.
    [anita.urbancic@ognjisce.si]

To pa je mogoče samo, če nekdo tvoj nastop spremlja. Razmisli tudi, da nastop posnameš in si ga ogledaš. Zagotovo se boš ugledal v čisto drugi luči kot se boš počutil med nastopanjem. In hitro ugotovil, da obstajajo občutja, ki jih lahko skriješ, da pa kamera (oziroma oči tvojega občinstva) ujame(jo) marsikatero podrobnost, ki ji ti ne namenjaš prav dosti pozornosti, izda pa mnogo. Recimo prepletanje prstov, s čimer izžarevaš negotovost..

RAZNOLIKOST PONUDBE
Po trenutno dostopnih podatkih je za tečaj retorike potrebno odšteti od borih 45 evrov (za študente) do vrtoglavih 800 evrov in celo več. Konkretna razlika, kajne? Zato: ne glede na globino tvojega žepa, če imaš težave z nastopanjem, ne obupaj in poišči nekaj, kar si lahko privoščiš. Prav nobena ura, ki jo vložiš vase in v svojo rast, namreč ni vržena stran
Pa še nekaj: vse, česar se naučiš, čim prej prenesi tudi v prakso v šoli, na fakulteti oziroma na delovnem mestu. Kajti čeprav radi rečemo, da se dobro blago samo hvali, se še tako dober izdelek ne bo predstavil sam. Potrebuje verodostojnega in prepričljivega govorca. Kar lahko postaneš tudi ti, zato kar na delo!

Urbančič A., Dobro vsebino ... dobro povej, v: Ognjišče (2017) 06, str. 82.

Poznaš cmok v grlu, kamen v želodcu ali mehka kolena? Običajno so vsa tri našteta nelagodna doživetja odraz treme, ki spremlja nastopanje pred ljudmi. Kako jo premagati, se spopasti z njo, kakšni so njeni znaki in predvsem – kako hitro nam jo lahko uspe premagati?

dobro povej 05 2017aTrema je pojav, ki spremlja večino ljudi pred nastopi, pa naj bodo to javni nastopi pred neznano publiko, televizijsko kamero, na športnih tekmovanjih ali pa v šoli, na predstavitvah sošolcem oziroma kolegom. Trema je nekaj naravnega in jo občutimo vedno, kadar smo pod pritiskom.

    DEJAVNIKOV TREME JE KAR NEKAJ
    Si se kdaj vprašal, kaj vse vpliva na tvojo tremo? Na prvem mestu je zagotovo motivacija, saj stopnjuje učinkovitost. Sledijo mišljenje (to je miselna ocena situacije, zahtevnosti, pričakovanj, lastnih sposobnosti in možnosti za doseganje rezultatov; je podlaga doživljanja večje ali manjše treme), čustva (strah pred neuspehom, slabo oceno ali lastnim nezadovoljstvom tremo povečuje!), osebnostne lastnosti (doživljanje treme je večje pri osebah, ki so introvertirane in nevrotične; samozaupanje pa seveda ugodno vpliva na zmanjševanje treme), nenazadnje pa na tremo vplivajo tudi izkušnje (če so te pozitivne, se trema pri naslednjih nastopih zmanjša).
Vsebuje strah v zvezi s tem, kako bomo izvedli svoj nastop. Po podatkih nekaterih raziskovalcev je strah pred javnim nastopanjem eden močneje izraženih strahov. Nekateri se ga bojijo bolj kot kač! Znaki treme so: potenje in tresenje rok, suha usta, tesnoba v želodcu, mehka kolena, tresoč glas na začetku govora ... Ob vseh teh znakih je razveseljivo vsaj dejstvo, da znaki treme najpogosteje kmalu po začetku nastopa izginejo.

NISI EDINI IN NISI SAM!
Na delavnicah, ki jih izvajam že skoraj deset let, imam vedno udeležence, ki jih trema mine po prvi minuti nastopanja, pa tudi take, ki so izven delavnice na oder stopili samo takrat, ko res ni bilo druge možnosti (torej drugega kandidata namesto njih) saj jim je to predstavljalo ogromno težavo.
Ne pozabi, tudi najboljše govornike na svetu je na začetku kariere mučila trema, kar številni priznavajo v intervjujih. Celo igralce, ki od tega živijo! Vsakdo, razen največji naravni talenti (ki pa so redki), je najprej nekoliko neroden. Kar pomisli, vsega, kar danes obvladaš, si se moral naučiti. Hoditi, jesti, se oblačiti ...

    KAKO SE ZNEBITI TREME?
    Treme se lahko otresemo tako, da dobro obvladamo vsebino predstavitve, vadimo nastop, vzpostavimo dobre odnose s poslušalci, jih pritegnemo k sodelovanju, uporabimo avdiovizualne pripomočke in pred nastopom preverimo, če delujejo. Pomaga tudi, če govor začnemo sproščeno, smo udobno in primerno oblečeni, uporabimo lasten stil, globoko dihamo, pred nastopom ne uživamo alkoholnih pijač ali prekomerne količine kave, predvsem pa se zavedamo, da imamo ustrezne spretnosti, znanja, informacije in sposobnosti, ki jih poslušalci želijo prejeti.
Vse, kar se ti zdaj zdi tako preprosto, je terjalo svoj čas, da si usvojil postopek: ko si prvič zaplaval, se gotovo nisi mogel držati nad vodo. Ko si prvič sedel na kolo, sem prepričana, da si padel. Veščina govorništva ni pri tem nobena izjema. Nekateri sicer pravijo, da mora biti za govornika človek rojen in da se te umetnosti ne da privzgojiti. Vendar se s tem ne bi ravno strinjala. Res je, da se človek nekaterih stvari nauči hitreje, drugih pa bolj počasi. Pa tudi, da nismo vsi čisto za vse. Ampak če je želja dovolj velika, se lahko naučimo vsega! Pomisli, kaj res obvladaš: Je to fotografiranje? Morda spečeš odličen domač kruh, pripraviš testenine s posebno omako? Morda obožuješ plezanje? Pogosto slišimo napačno razlago, da se genialnim ljudem sploh ni treba učiti in vaditi. Pa si vedel, da je bil Verdi glasbeni genij, vendar je moral najeti učitelja, da se je naučil osnovnih zakonov harmonije. Zato vedno, ko boš videl nekoga, ki obvlada svoj nastop ali tisto, kar počne, pomisli, da se je dolga leta izobraževal in razvijal svojo nadarjenost. In vse dokler se tega, kar počne, ni naučil, ga svet (vključno s teboj) ni opazil.

TREMA JE POSLEDICA DUŠEVNEGA IN TELESNEGA ODZIVA
Ker tremo vsak občuti drugače, so tudi zunanji znaki različni. Morda tebe stiska v grlu, tvojemu prijatelju se trese glas, spet tretjemu se tresejo roke in se sooča z rdečico ... Vsi pa smo enakega mnenja: da je trema nadležna stvar in da bi bilo super, če je ne bi bilo. No, ampak nekateri pravijo, da nastop brez treme ne more biti učinkovit, ker naj bi pomagala, da predstavitev izpeljemo kar čim bolje.


    Anita Urbančič je radijska novinarka in voditeljica. Opravljeno ima Londonsko šolo za odnose z javnostmi. Svoje znanje, ki ga predaja tečajnikom na tečajih retorike in javnega nastopanja, je s prakso bogatila v več PR-agencijah.
    [anita.urbancic@ognjisce.si]


Trema je pravzaprav posledica našega duševnega in telesnega odziva. Zakaj telesnega? Občutki, ki jo povzročajo, so podobni tistim pri zobobolu ali zvijanju v trebuhu. Ta čustva so popolnoma naravna in del splošnega pojava strahu. Strah pred nastopom je v glavnem živa zavest lastne nerodnosti. Začetnik namreč ne ve, kako naj stoji, kako naj diha, kaj naj dela z rokami in kako naj izoblikuje glas. Ko pa se človek nečesa nauči, občutek nerodnosti počasi mineva. Sčasoma pridobiš samozavest, začneš zaupati vase, postajaš si močnejši. Vse zato, ker točno veš, kaj moraš storiti. Hitrega in učinkovitega zdravila proti tremi pravzaprav ni. Pomaga samo praksa oziroma vadba.
Trema je tudi duševnega izvora. Tisoč oči je uprtih vate. Tvoj glas je slišati tako glasno in nenaravno. Molk med posameznimi stavki je tako mučen. Opaziš, da si pravkar uporabil glagol v množini za samostalnikom v ednini. Razumljivo je, da se pri tem ne počutiš lagodno. Toda iz izkušenj lahko povem, da po šestih mesecih izdatnega učenja in vaje tesnobnosti ne občuti nihče več. Končni cilj vsake pridobljene spretnosti in tehnike je oblikovati nadarjenost tako, da postane napol avtomatična.
Naj poudarim, da je pojav treme, tudi če težko verjameš, v omejenem obsegu celo koristen, saj aktivira vso našo energijo, znanje in sposobnosti. Omogoča optimalno raven pripravljenosti, povečano koncentracijo, budnost in učinkovitost. Zato le pogumno v boju s tremo in uspeh ne bo izostal!

 Ognjišče (2017) 5, str. 82

dobro povej 04 2017aIzredno pomemben del nastopa, na primer predstavitve seminarske ali diplomske naloge, so priprave. Mednje spada tudi sproščanje, saj ti lahko prav sproščenost omogoči, da je predstavitev kvalitetn(ejš)a in da jo izpelješ v skladu s svojimi željami. To je tudi razlog, da sem tokrat pod drobnogled vzela različne metode sproščanja in pravilnega dihanja, ki ti lahko v prihodnjih mesecih šolskega oziroma študijskega leta pridejo še kako prav.

dobro povej 04 2017bSi vedel, da večina ljudi pri dihanju uporablja le del svojih pljučnih kapacitet? Dihajo plitko in pri tem uporabljajo samo en del svojega prsnega koša. Rame imajo navadno potisnjene naprej in navzdol, zaradi česar se pojavijo bolečine v zgornjem delu hrbta in vratu, poleg tega pa trpijo tudi zaradi pomanjkanja kisika. Posledično se hitro utrudijo, pa niti ne vedo, zakaj.
Zagotovo si v povezavi z dihanjem že slišal za trebušno prepono. Gre za pomembno dihalno mišico, katere krčenje izzove vdih. Pri človeku je debela okoli tri do pet milimetrov in doprinese do 80 odstotkov mišičnega dela, potrebnega za dihanje. In zakaj je trebušna prepona pomembna pri pripravah na govor? Razlog je čisto preprost: s pravilnim dihanjem, torej preponskim oziroma trebušnim dihanjem, lahko odpravimo številne napetosti. Popoln in počasen izdih je pogoj za pravilno dihanje, saj ne moremo pravilno (globoko) vdihniti, če nismo pljuč prej temeljito izpraznili.

    NE POZABI NA PREPONO!
    Običajno je naše dihanje nepopolno zaradi slabega delovanja prepone. To lahko okrepiš in pripraviš do optimalnega delovanja z naslednjo vajo: lezi na hrbet, obvezno na trdno podlago. Noge so iztegnjene in skupaj, roke ob telesu. Preštej do štiri, nato dvigni noge z navzgor usmerjenimi prsti, približno 10 do 15 centimetrov nad tlemi. Obenem na isto višino dvigni tudi zgornji del trupa. Roke dvigni predse, dlani obrni proti telesu. Dokler lahko, ostani v tem položaju. Nato se vrni v osnovni položaj, sprosti mišice in se spočij. Vajo delaj počasi in postopoma podaljšuj čas trajanja. Namen je okrepiti telo, ne ga izmučiti.
Izdih mora biti tih (tako kot vse dihanje), telo pa pri tem sproščeno. Več porabljenega zraka kot bomo izdihnili, več svežega (bogatega s kisikom) lahko vdihnemo. Najpomembnejši učinek dobrega dihanja je zbiranje življenjske energije, ki poveča našo raven vitalne energije. In na tak način dosežemo, da smo bolj zbrani, torej da lahko kontroliramo svoj um. O trebušnem dihanju govorimo takrat, ko pri dihanju uporabljamo spodnji del pljuč. To je pravzaprav najboljši način dihanja. Če želiš preveriti, ali znaš pravilno izvajati trebušno dihanje, preveri, če pri vdihu potisneš trebuh ven. Če je odgovor pritrdilen, vedi, da je to zasluga tvoje trebušne prepone, ki deluje pravilno! Čestitke!
ZNAŠ PRAVILNO DIHATI?
Nadzorovano dihanje in sposobnost, da se sprostiš, kadar hočeš, sta bistvena pri ohranjanju zdravega ravnotežja v telesu. Sami lahko uporabljamo preproste dihalne vaje ter vaje za sproščanje mišic. Z njimi lahko uspešno blažimo telesne in duševne učinke stresnega življenja, tako da se srčni utrip upočasni, krvni tlak zniža, raven stresnih hormonov pa zmanjša.
    OSTALE OBLIKE DIHANJA
    Pri prsnem dihanju se pri vdihu prsni koš odpre in razširi. Prsno dihaš tako, da razširiš rebra in prsno votlino ter napolniš srednji del pljuč. Skupaj s trebušnim dihanjem je prsno dihanje dovolj dober način dihanja.
    Pri dihanju z vršički pljuč uporabljamo samo ključnico, ki jo z vdihom dvigamo in z izdihom spuščamo. Veliko ljudi diha na ta način in pri tem uporablja maksimalno količino energije za zelo malo vdihanega zraka.
V nadaljevanju podrobno opisujem, kako jih izvedi. Upoštevaj, da jih moraš izvajati kar nekaj časa, torej zagotovo nekaj dni pred nastopom. To pa zato, da se telo navadi na vse morebitne novosti in da boš dejansko kaj imel od njih.
Za začetek poskrbi, da boš vaje izvajal v okolju, v katerem se počutiš domače in prijetno, na primer v svoji sobi. Nato se sezuj in odpni tesne kose obleke. Udobno se namesti, tako da boš imel podprt hrbet. Nekaterim prija sedenje po turško, drugim na stolu, tretjim ležanje na vzmetnici s tanko blazino pod glavo. Če želiš, zapri oči. Eno roko položi na zgornji del prsnega koša, drugo pa na trebuh, tik pod prsnico. Bodi pozoren, katera roka se premika, medtem ko dihaš. Če se roka na prsih bolj dviguje kot tista na trebuhu, dihaš predvsem s prsnim košem. Poskusi dihati tako, da se bo premikala samo roka na trebuhu. Nato položi obe roki na trebuh pod rebri. Počasi vdihni skozi nos; naj se trebuh izboči, medtem ko se prepona spušča. Med vdihom in izdihom nekaj sekund počakaj, nato počasi izdihni skozi nos.

    Anita Urbančič
    Anita Urbančič je radijska novinarka in voditeljica. Opravljeno ima Londonsko šolo za odnose z javnostmi. Svoje znanje,
    ki ga predaja tečajnikom na tečajih retorike in javnega nastopanja, je s prakso bogatila v več PR-agencijah.
    [anita.urbancic@ognjisce.si]

Občuti, kako se trebuh splošči, medtem ko se prepona sprosti. Iztisni iz pljuč kar največ zraka! Vajo ponovi trikrat ali štirikrat. Ves čas poskušaj sprostiti mišice in se osredotoči na dihanje, ne na misli, ki se ti najverjetneje porajajo. Ko dihaš, opazuj, ali se ti prsni koš z vsakim dihom dviguje in spušča.Če dihaš s trebušno prepono, bi moral biti razmeroma pri miru. Če med vajo začutiš, da se ti vrti, si verjetno pretiraval. V tem primeru se obvezno ustavi in nekaj minut dihaj kot ponavadi, dokler se ti ne neha vrteti. Dihaj blago, pljuča napolni in sprazni s kar najmanj napora.
Pri vaših nastopih vam želim kar čim več samozavesti predvsem zato, ker se tako govornik prej približa svoji publiki. Poeta nascitur, orator fit oziroma Pesnik se rodi, govornik naredi. Tako so pravili stari Rimljani. Vsak se lahko nauči, kako naj obvlada besedo in jo ob primernih priložnostih tudi uporabi. Da bo dosegla tiste, ki jim je namenjena, pa je potrebno razmišljati tudi o tem, kako naj se pred nastopom primerno sprostimo. Vsak dober govornik pred svoje občinstvo stopi veselo, odločno, pokončno in predvsem – poln zaupanja vase. Sproščeno diha ter premika noge in roke, kar sprošča morebitno napetost. Predvsem pa zaradi tega deluje naravno. In kar je najboljše: sčasoma to dihanje in gibanje, ki ju je sprva treba nadzirati, preideta v navado. Torej ob vseh pripravah na svoj nastop ne izpusti sproščanja! Pa srečno!

Urbančič A., Dobro vsebino ... dobro povej, v: Ognjišče (2017) 04, str. 82.

Ko pomislim na svoja srednješolska in študentska leta, se samo nasmehnem. Kolikokrat sem stala pred razredom ali kolegi s tresočimi rokami in z glasom, ki je kar izginjal, predvsem pa sploh ni zvenel kot moj! Sporočila, ki sem jih nekaj dni ponavljala doma in hotela posredovati, so se zaradi hromeče treme izgubila nekje na poti do table ...

 

Ugotovila sem, da imajo podobne spomine na ta del šolskih oz. študijskih let tudi udeleženci mojih tečajev retorike in javnega nastopanja. Nekatere so ti nastopi tako zaznamovali, da imajo zaradi njih danes težave z nastopanjem v službi. Da se to ne bi zgodilo tebi, tokratno kolumno posvečam pripravam na predstavitev seminarske naloge, prepričana pa sem, da bodo napotki prišli prav tudi pri zagovoru diplomskega dela.
Se bojiš nastopa pred manjšo skupino ali bolj trepetaš pred polno dvorano gledalcev? Koga pa imaš med publiko raje, znane ali neznane osebe? Za začetek se zavedaj, da se tudi samo nekajminutni nastop kot celota začne še v varnem zavetju (dijaškega oziroma študentskega) doma, s pripravami ...dobro povej 03 2017a


PREDPRIPRAVE SO IZREDNO POMEMBNE
Osnova za nastop je seveda vsebina. Najbolj se obnese, če tisto, kar želiš posredovati, spišeš do besede natančno, nato pa besedilo večkrat prebereš na glas. Na tak način boš hitro ugotovil, ali je zaporedje zapisanih vsebin pravo, če ti izbrane besede ustrezajo in če ti odgovarja dolžina stavkov. Slovenščina je namreč specifičen jezik – pisana in govorjena beseda se izredno razlikujeta. Besede saj v prostem govoru zagotovo ne boš uporabil, nekaj drugega pa je, ko se usedeš za računalnik in pišeš, kajne? Poskrbi tudi, da govorjene povedi ne bodo predolge, da ti bodo poslušalci lahko ves čas sledili.
Ključna vprašanja, ki si jih moraš postaviti in z besedilom nanje tudi odgovoriti, so: kaj želim povedati oziroma katero je glavno sporočilo? Kako bom začel? Kako bom zaključil?
Dobro je začeti s kakšnim nepričakovanim začetkom ... Sledi jedro, torej razlaga osrednje teme, vrh je nizanje podatkov s ciljem, da nam občinstvo kar čim bolj verjame, zaključni del govora pa naj bo sestavljen iz povzetka govora, poziva oziroma zaključne misli in zahvale za pozornost.

    KATERA JE NAJBOLJ UČINKOVITA VRSTA GOVORA?
    Najbolj efektiven je prosti govor, sploh če je pripravljen. To lahko dosežemo tako, da ga ponavljamo, torej se ga učimo na pamet. Brani govor je nezaželen pri nastopih v živo, pred publiko. Če ga vseeno želite uporabiti, vnesite vanj čustva. Pri improviziranem govoru obstaja nevarnost, da nimamo pojma, kako bomo govor končali in zato ne izzveni kot celota. Pripravljeni govor je torej tisti, ki nam omogoča, da bolj zaupamo vase in ga zato najbolj priporočam.

In ker pravijo, da vaja dela mojstra, mojster pa vajo, zgoraj opisanim stopnjam sledi trening. Poskrbi za prijeten izraz na obrazu, naj ne izžareva strahu ali negotovosti. Ker verjamem, da ne veš, kako izgledaš, ko te grabi trema, priporočam, da besedilo vadiš doma, pred ogledalom. To ti bo pokazalo čisto vse, kako sproščeno razlagaš, kako ti begajo oči, ko iščeš pravo besedo, in kakšen izraz dobiš, ko te je strah ... Opazuj svoje kretnje, zvadi pa tudi izgovarjavo – da bo vse kar se da tekoče ..

KAKO SE OBNAŠATI NA ODRU?
Imej v mislih, da se tvoj nastop začne tisti trenutek, ko te sošolci in profesorji zagledajo, in ne, ko odpreš usta, kot bi morda mislil. To pomeni, da predstavitev začneš takrat, ko vstaneš in se odpraviš pred tablo. Ko stojiš pred zbranimi, se drži zravnano, saj s tem vzbujaš zaupanje. Roke naj bodo ob telesu, in sicer nekje pri popku. Če ti bo ta položaj povzročal nelagodje oziroma ne boš vedel, kaj z rokami (kar se pogosto zgodi, ko nastopamo), si pomagaj s svinčnikom ali z listom papirja, ki ju drži v eni od rok. Da ne bi pozabil, kaj želiš povedati, si seveda lahko omisliš oporne točke, ki naj bodo samo povzetek tvojega besedila. Napiši jih na list papirja A4, tega pa obvezno prilepi na trši papir (na primer šeleshamer) umirjenih, temnejših barv. Branje besedila močno odsvetujem. S takim načinom predstavitve so tisti udeleženci delavnic, ki so se sicer vsebinsko odlično pripravili na nastop, zelo hitro postali dolgočasni. Ko bereš, se namreč ne ukvarjaš s tistimi, ki te gledajo in poslušajo. Zato tudi tisti, ki bi ti res radi sledili, z mislimi prej odtavajo.
Če bo tvoj govor daljši, priporočam, da se med njim počasi, umirjeno sprehajaš po prostoru, ob tabli. Predvsem pa ne pozabi, da je zelo pomembno, kako govoriš: ne prehitro, ne prepočasi, ravno prav glasno, razločno in odločno. Če se zgodi, da se izgubiš, torej za hip zbiraš misli – brez panike. Takrat preprosto ostani tiho, torej ne govori. Niti pomisli ne na to, da bi tišino zapolnil z mašili, saj so ta lahko res moteča! Pa še nekaj. Da bi si tvoji sošolci zapomnili čim več, uporabljaj asociacije, primerjave in metafore.
Pomembno je tudi, da s publiko obdržiš očesni stik. Pravila, kako in koliko časa glej posameznega sošolca, ni, pomembno je, da začutijo tvoje besede, da vsak od njih ve, da je tisto, kar govoriš, namenjeno njim, da torej nisi samemu sebi namen ... Pa četudi gre za predstavitev seminarske naloge, s katero bi rad izboljšal oceno pri določenem predmetu..

    Anita Urbančič je radijska novinarka in voditeljica. Opravljeno ima Londonsko šolo za odnose z javnostmi. Svoje znanje,
    ki ga predaja tečajnikom na tečajih retorike in javnega nastopanja, je s prakso bogatila v več PR-agencijah.
    [anita.urbancic@ognjisce.si]



KAJ PA VIZUALNI PRIPOMOČKI?
Vizualni pripomočki zelo pomagajo prenesti sporočilo, vseeno pa je pri njihovi rabi potrebno biti previden. Če uporabljaš PowerPoint, nanj ne spravljaj celotnega besedila, ker se bodo sicer sošolci namesto s tabo ukvarjali s predstavitvijo. Pa še tega ne pozabi, da je prezentacija namenjena njim, kar pomeni, da se ne obračaj proti njej in ne beri z nje!
Po tem ko si pripravil govor (uvod, jedro, vrh, zaključek) in se nanj pripravljal ... pride dan D, ti pa se ne moreš zbrati. O ja, poznam te občutke! Sploh tik pred nastopom se po navadi roke potijo, v grlu se nabira cmok, besedilo izginja iz spomina ... Panika? NE! Namesto negativnih sugestij, ki jemljejo pogum, oblikuj pozitivne. A več o tem in odganjanju treme v prihodnjih kolumnah. Zdaj samo še zagotovilo, da uspeh ob upoštevanju napotkov ne more izostati, zato kar pogumno pred tablo!

SREDSTVA PREPRIČEVANJA
Z etosom (osebna raven: govorica telesa, oči, obraz) govornik izpostavlja svojo osebnost in svoj ugled, saj si prizadeva, da bi mu poslušalci verjeli in zaupali; s patosom (odnosna raven: melodija, hitrost, poudarki) vzbuja čustvene odzive in jih tako pridobiva za svoje ideje, logos (strokovna raven: argumentiranje, sklepanje) pa pomeni uporabo razumskih argumentov. Z njimi govornik podpre in dokaže svoje trditve.

 Anita Urbančič, Ognjišče (2017) 3, str. 82

Zajemi vsak dan

Govorjenje te razodeva: blago sodimo po barvi, vino po okusu, rože po vonju, človeka po govorjenju.

(Mirko Mahnič)
Petek, 24. November 2017

Ognjišče na Facebooku

Na vrh