Ali je hujšanje res tako preprosto?

ZiV 06 2017aBliža se poletje, čas, ko mnogi z grozo opazijo kakšen odvečen kilogram, ki se je nabral čez zimo. Morje in plaža sta pred vrati, številne revije pa obljubljajo čudežno izgubo kilogramov v tednu ali dveh. Toda, ali je hujšanje res tako preprosto? Kaj vse vpliva na našo telesno težo? Ali sploh lahko prelisičimo naše telo? Poleg prekomerne telesne teže so danes vedno večja težava tudi alergije. Na prvi pogled nedolžni čebelji pik, cvetni prah, oreščki in drugi alergeni se lahko v nekaterih primerih končajo s smrtnim izidom. Ali lahko preprečimo pretirano reakcijo telesa? O hujšanju in alergijah, dveh danes zelo aktualnih temah, sva se pogovarjali z izr. prof. dr. Mojco Lunder, magistro farmacije.

Izr. prof. dr. Mojco Lunder sem obiskala v njenem laboratoriju na Katedri za farmacevtsko biologijo, ki je del Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.

    - Imate kakšne izkušnje z znanstvenim delom v tujini? Zakaj je pomembno, da greš kot znanstvenik v tujino?
    Ravno sem se vrnila iz tujine. Od februarja do maja sem raziskovalno delovala na Univerzi za veterino in farmacijo v Brnu. To je bila zame zelo dobra izkušnja, ki mi je prinesla nova znanja, izkušnje, kompetence in znanstvene povezave. Omogočila mi je predvsem priložnost, da sem lahko spet delala v laboratoriju in imela res čas le za svoje raziskave. Daljše bivanje v tujini ti da tudi izkušnjo, kaj pomeni biti tujec v tuji deželi, sam, brez svojih bližnjih, in ti spremeni pogled na tujce, ki pridejo v tvojo domovino.
    - Kaj loči povprečnega znanstvenika od superuspešnega? Karakterne lastnosti?
    Po mojem mnenju je najpomembnejša delavnost. Trdo delo je 99 % uspeha, 1 % je tvoj talent. Je pa velikokrat tudi sreča: da v nekem obdobju kot raziskovalec nekaj opaziš in na pravilen način interpretiraš.
    Največ najboljših člankov nastane kot rezultat dolgoletnega trdega dela znotraj ene raziskovalne skupine. Zgodovina pa potem presodi, katera odkritja so zares pomembna. Tudi ni nujno, da so najpomembnejša odkritja res objavljena v najboljših revijah.
    - Kako usklajujete službo in prosti čas?
    Moje zasebno življenje je zelo polno. Poleg službe, ki mi sicer vzame kar precej časa, zelo uživam tudi v družinskem življenju: s partnerjem imava sina. Imam številne športne hobije, v zadnjem času zelo veliko gorsko kolesarim.
    - Zanima me, ali se kdaj srečate z vprašanjem o končnosti-neskončnosti v znanosti.
    To je zelo težko vprašanje. Ob tej besedni zvezi pomislim na vesolje in na človeško vrsto, ki se je pojavila v njem. Kakšna je prihodnost človeka, Zemlje, vesolja? Prihodnost človeštva prinaša še veliko novih odkritij in tako kot se je v preteklosti že pokazalo, se lahko marsikaj postavi na glavo. Človeštvo, Homo sapiens, ima veliko manj kot en odstotek časa v zgodovini planeta, na katerem živimo, smo zelo kratkega roka. Prihodnost Zemlje in vesolja ima čisto druge časovne dimenzije. Ali ima tudi vesolje rok trajanja? Ali bomo prišli do teh odgovorov? Ne vem. Kdo smo mi, da se to sploh vprašamo?

»Že od nekdaj sem imela zelo rada biologijo, vedno znova me je navdušilo, kako so stvari kompleksne,« mi na začetku pove Mojca in pojasni, zakaj je izbrala ravno farmacijo. »Ko se je bilo treba odločiti za študij, sem izbirala med različnimi programi, med drugim medicino, biologijo, celo psihologijo. Toda ugotovila sem, da ne smem razmišljati le, kaj bi mi bilo zanimivo študirati, ampak predvsem, kaj bi mi bilo v življenju zanimivo delati.« Tako se je odločila za študij farmacije. Po diplomi s področja farmakognozije (tj. področja zdravilnih rastlin) na Katedri za farmacevtsko biologijo se je vpisala na doktorski študij in sčasoma dobila mesto asistentke. »Potem sem šla bolj v vode molekularne biologije in biotehnologije,« se nasmehne.
DELO S ŠTUDENTI JO OHRANJA MLADO
Zdaj Mojca Lunder vodi vaje iz biotehnologije za različne študijske programe, poleg tega pa tudi predava predmet Biotehnologija za študente kozmetologije. In kaj ji je pri delu s študenti najbolj všeč? »Delo s študenti me ohranja mlado,« se zasmeji in brž začne pojasnjevati: »Predvsem mi je všeč, da tako ohraniš mladostno razmišljanje, navdušenje. Da imaš interakcije z mlado generacijo. Zelo mi je všeč tudi, če uspem pri kom vzbuditi navdušenje za področje, ki ga predavam.« Vprašala sem jo, če ima pri predavanjih in vajah tudi kaj treme, pa se je izkazalo, da ne. »Na kakšni znanstveni konferenci mi je težje, ker so tam strokovnjaki, ki takoj vedo, kje so pomanjkljivosti mojega dela. Takrat imam večjo tremo, ker me skrbi, kaj me bodo vprašali.«
OH, TA VEČNI BOJ S KILOGRAMI
»Regulacija vnosa hrane je zelo kompleksen mehanizem, ker je človeštvo večino časa živelo v pomanjkanju hrane,« začne z razlago Mojca Lunder, ko jo vprašam o hujšanju. »Med evolucijo je prevladovalo pomanjkanje hrane, zato se je razvil t. i. varčni genotip. Vsi mehanizmi človeškega organizma skrbijo, da bo zaloga v slabih časih vedno tu. Po drugi strani ni nobenega mehanizma, ki bi človeka ščitil pred presežkom vnosa hrane.« Ali ste vedeli, da lahko človeško telo zdrži brez hrane tudi 40 dni (brez vode seveda občutno manj)? Po drugi strani lahko prevelika količina hrane našemu telesu povzroči veliko škode. »Debelost vpliva na povišan krvni tlak, sladkorno bolezen, motnje kardiovaskularnega sistema, povzroči razne kožne bolezni, poleg tega so lahko z debelostjo povezane tudi določene oblike raka.« Malo za šalo in malo zares me zanima, če obstaja način, da naše telo prelisičimo, kot to obljubljajo številne diete. »Ne, telesa ne moremo prelisičiti,« odkima Mojca. »Pri regulaciji vnosa hrane so najbolj pomembni razumski centri: ti so tisti, ki lahko vnos hrane ustavijo. Ampak to je zelo težko. Tri najpomembnejše stvari za zmanjšanje telesne teže so: dieta, povečana telesna aktivnost in samodisciplina. Telo se bo z vsemi mehanizmi upiralo temu in na vse načine sporočalo: potrebujem hrano. Nobene bližnjice ni, na žalost.«
Mojca Lunder se raziskovalno ukvarja z grelinom, hormonom, ki spodbuja apetit. »Grelin je eden izmed pomembnih dejavnikov pri regulaciji telesne mase. Ta hormon se izloča iz celic v steni želodca in preko krvi potuje v možgane ter nam sporoča, da smo lačni. Proučevali smo, kako bi lahko zavrli delovanje grelina in s tem zmanjšali apetit. To smo poskušali na različne načine: z delovanjem na receptor za grelin ter tako, da smo preprečili prehajanje grelina preko krvno-možganske bariere.« Čeprav jim je uspelo izolirati peptide, ki so v in vitro raziskavah zavrli delovanje grelinskega receptorja, je v regulacijo vnosa hrane vpletenih še mnogo dejavnikov, ki lahko vplivajo na telesno težo.

Alergije so vsako leto bolj pogoste
Zadnja leta se Mojca Lunder veliko ukvarja tudi s preučevanjem alergij. »Pri alergiji gre za to, da telo na antigen, ki je sicer popolnoma neškodljiv, odreagira po nekem napačnem mehanizmu. Posledično se lahko pojavi anafilaktični šok, kar je smrtno nevarno. V Sloveniji so najpogostejši alergeni cvetni prah, pršice; med najbolj resne alergene pa spadajo piki žuželk, na primer čebel ali os.« Zanima me, kako poteka zdravljenje alergij in Mojca Lunder mi pojasni: »Ena od strategij zdravljenja poteka tako, da zelo nizke odmerke alergena apliciramo pod jezik ali pod kožo in tak postopek ponavljamo dalj časa. Postopoma odmerke rahlo povečujemo in tako se odziv telesa postopoma spreminja. Po približno treh letih je alergijska reakcija manjša kot na začetku.« Mojca naredi kratek premor. »Problem nastane, ker lahko določeni alergeni, kot so čebelji strup ali arašidi, pri nekaterih ljudeh že v zelo majhnih odmerkih izzovejo anafilaktični šok, kar je smrtno nevarno. V našem laboratoriju poskušamo najti načine, kako narediti tako imunoterapijo varnejšo. Eden od načinov je, da poiščemo manjše dele posameznega alergena v obliki peptidov. Te dele bi potem na nekem nosilcu vnesli v telo in jih tako predstavili imunskemu sistemu. Tako bi se razvila toleranca oziroma manjša občutljivost na alergen.«

Katarina Šoln, Znanost in vera, Ognjišče (2017) 06, str. 102

Zajemi vsak dan

Za pomoč se bom obrnil k Bogu in Gospod me bo rešil. Zjutraj, opoldne in zvečer bom zaupljivo molil in Bog me bo uslišal.

(Psalm 54)
Petek, 19. April 2024
Na vrh