Molitve iz Ognjišča
Zbirka Za luč in moč 1

Zvesti bralci Ognjišča vedo, da v vsaki številki našega mesečnika najdejo tudi sodobno molitev, ki želi biti vzorec za naš osebni pogovor z Bogom. Ob zlatem jubileju Ognjišča je nastala knjižica z izbranimi molitvami zadnjih dvajsetih let. »Prava molitev mora biti ponižna, saj je pogovor revne stvari s Stvarnikom; zaupna, ker verujemo, da je Stvarnik naš ljubeči Oče; vztrajna, ker je znamenje zvestobe; in zbrana, ker je izraz spoštovanja prosilca do Dobrotnika. Molitev je lahko prošnja, zahvala, lahko tudi češčenje, občudovanje Božje lepote, dobrote in veličine,« je zapisal knjigi na pot Silvester Čuk, ki molitve od vsega začetka izbira, prevaja in pripravlja.
Lepo pravilo za kristjanovo molitev je dal francoski zdravnik in spreobrnjenec Alexis Carrel. V svoji knjigi o molitvi je zapisal: »Da prav moliš, je odvisno od tega, kako živiš. Da prav živiš, je odvisno od tega, kako moliš.« To se zdi na prvi pogled začaran krog, vendar ni tako. Te besede hočejo povedati, da mora prava molitev izhajati iz življenja in naše življenje oblikovati. Naj tako usmerjajo naše misli in dejanja tudi molitve iz pričujoče knjige.

 

    ZAKLADNICA MOLITVE
    Molitve iz Ognjišča
    216 strani, 11 cm x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, ilustracije Petra Kern
    cena: 9,90 €, s kartico zvestobe: 8,91 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča

Zakladnica molitve 3D

iz vsebine

NAŠ VSAKDANJI KRUH

Prosimo te, Gospod,
daj nam naš vsakdanji kruh –
vse, kar potrebujemo za življenje:
hrano za telo in kruh za dušo,
naklonjenost tistih, ki jih ljubimo,
zvestobo tistih, ki nam veliko pomenijo,
voljnost tistih, ki se otepajo iti z nami,
odpuščanje tistih, ki smo jim dolžniki.

Gospod, ko te prosimo
za naš vsakdanji kruh,
nam daj, da naredimo, kar je potrebno,
da storimo vse, da se rešimo iz stiske,
da velikodušno priskočimo na pomoč,
kjer jo ljudje pričakujejo od nas,
da znamo narediti prvi korak,
da bi med nami zavladal pravi mir.
Friedrich Dietz

Knjižne novosti, v: Ognjišče (2016) 02, str. 101

V začetku leta 2003 je zbiratelj, prevajalec in urednik Božo Rustja.pripravil za tisk peto knjigo iz zbirke Zgodbe za dušo, ki je izšla meseca marca.
"Ljudje si želimo živeti v urejeni družini. Za mlade je to celo ena največjih vrednot. Žal pa je resničnost pogosto drugačna. Številne družine so razbite, ločitve pogoste. Družinski člani so vse manj skupaj in potrošniška miselnost jih vodi k temu, da iščejo predvsem materialne dobrine tudi za celo zapostavljanja medsebojnih odnosov in urejenega družinskega jedra, ki bi lahko v času življenjskih viharjev postalo najboljše zavetje družinskim članom. Zgodbe iz te knjige želijo bralce spodbuditi, kako obnoviti vero, utrditi upanje in osvežiti duha ljubezni, razumevanja in medsebojnega spoštovanja ter darovanja v družini," je zapisal Božo v prvi predstavitvi februarja 2003.

Tudi ta knjiga je šla hitro med bralce, v dobrem letu je bilo prodanih 6.000 izvodov in v naslednjih treh letih sta izšli še dve izdaji. Julija leta 2012 je izšla prenovljena izdaja (1.500 izvodov), ki smo jo čez dve leti morali ponatisniti.

Kaj nam prinašajo Zgodbe za srečo v družini? - Najprej spregovorijo o odnosu mož - žena in takoj na začetku ponujajo formule (majhne in preproste stvari), pravila (nikoli jeze, sebičnosti, kričanja, iskanja napak, pripomb...), dragocenosti ... in prošnjo: naj se poti moža in žene vijeta tako, da se bosta združili ... da bo veter vedno na njuni strani, sonce naj jima sije v obraz, naj pada dež na njuno polje, luč prijateljstva naj vodi njune skupne korake ... usmiljeni Gospod naj ju nosi na dlaneh in Duh ljubezni naj poišče bivališče v njunih srcih. ...Potem pridejo otroci: in zgodbe v tem poglavju prinašajo veliko nasvetov staršev otrokom na pot ... pa tudi zapovedi za odrasle, kaj pomeni biti oče, mati, kaj lahko oba skupaj in vsak posebej otroku ponudita za pot življenja ... Kaj je potrebno, da sta dva lahko oče in mati?  ... kako si lahko mož in žena pri tem pomagata, kako pomembna je materina ljubezen do otrok ... Zgodbe pripovedujejo tudi o tem, kako naj otroci kot bratje in sestre živijo v družini, si medsebojno pomagajo, se žrtvujejo drug za drugega in ne prinašajo v družino sebičnosti ... Kako pomembno je v družini upanje? ... dajati je treba upanje, da lahko govorimo o družinski sreči, biti moramo ljudje blagrov: najti svoje veselje v sreči drugih, videti dobro za druge, se obnašati do vseh naokoli spoštljivo in dostojno, posvečati svoje življenje iskanju Božje pravičnosti in odpuščanja vsem, si prizadevati za mir, narediti prvi korak na poti odpuščanja in sprave ... Kako pomembno je odpuščanje v družini ...kako pomembno spoznanje, da je tvoja sreča v sreči drugih? Tudi o tem govorijo zgodbe, pa o pravilni in napačni vzgoji (deset zapovedi, če hočeš otroke slabo vzgojiti), sprašujejo, kaj bi se zgodilo, če bi prišel v tvojo hišo Jezus, za en dan? ... kako lahko malenkosti ustvarijo odličnost ... v družini seveda ne sme biti prostora za zavist, veliko se je treba pogovarjati, iskati (in najti), postaviti Boga v središče, usmerjati, spraševati ... pripraviti pa se moramo tudi na osamljenost ... in sklep za srečo v družini: vsi člani družine morajo biti predvsem zvesti samemu sebi, razumeti, da življenje izgubi pomen brez ljubezni in služenja drugim ...kdor ni sposoben odpovedi in žrtve, nikoli ne bo zaživel svojega življenja ... ... tudi ko našega dela in prizadevanja nihče ne vidi, ko našega truda ne opazi in našega napora nihče ne pohvali ... ga Bog vidi in opazi. Če svoje napore v ljubezni združujemo s Kristusovo ljubeznijo, je to že zapisano v Božji ljubezni, tudi takrat in morda predvsem takrat, ko nam nihče ne da priznanja za to. (Marko Čuk o knjigi)

    zbral Božo Rustja
    ZGODBE ZA SREČO V DRUŽINI
    184 strani, 11,5 x 20,5 cm,
    trda vezava, črnobele fotografije
    redna cena: 6,90 €,
    s kartico zvestobe: 6,21 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo
    v spletni knjigarni Ognjišča

ZG za sreco v druzini 3D

iz vsebine

ZG za sreco v druzini foto4BOŽIČNI PAJEK
Legenda pripoveduje o zanimivem dogodku, ki sta ga na begu v Egipt doživela Jožef in Marija.
Ko se je zvečerilo, si je sveta družina morala poiskati zavetje v votlini. Bilo je mrzlo in zjutraj je bila zunaj slana. Pajek je videl dete Jezusa in v srcu se mu je porodila misel, da bi naredil nekaj, s čemer bi Božje Dete in vso sveto družino
obvaroval pred mrazom. Vedel je, da lahko naredi samo eno stvar in sicer tisto, katero zna.
Tako je na vhodu v votlino spletel mrežo, da bi jo kot zavesa branila pred mrazom.
Sveto družino pa so zasledovali vojaki, ki jih je  poslal Herod, da bi izpolnili njegovo kruto povelje.
Ko so prišli do vhoda v jamo, so jo hoteli preiskati, a ko je stotnik videl, da je vhod prepleten s pajkovo mrežo, je dejal: »Poglejte, pajkova mreža. Nepoškodovana je, zato je nemogoče, da bi pred kratkim kdorkoli vstopil vanjo, kajti sicer
bi bila mreža pretrgana.
Vojaki so šli naprej in nadaljevali svoje iskanje.
Tako je pajek rešil sveto družino.
Nekateri pravijo, da zato božično drevo krasimo z bleščečimi trakovi. Spominjali naj bi nas na niti pajkove mreže, ki je stala na vhodu jame, kjer je bila sveta družina. Sneg, s katerim posujemo božično drevesce ali božično ikebano, pa
nas spominja na slano in mraz, pred katerima je pajek želel zavarovati sveto družino.

Pomenljiva in zgovorna legenda pa skriva v sebi še globljo misel: Bogu je pri srcu družina in ima rad otroke, zato jih varuje in zanje skrbi.
Le mi smo izgubili vero v to Božje varstvo. Ne verujemo več, da Bog z vsakimi lačnimi usti, ki jih da družini, pokloni tudi dvoje marljivih rok, in da njegov angel v hišo, kjer so nova lačna usta, prinese tudi novo žlico.

ZG za sreco v druzini foto2OTROKOV NASVET STARŠEM
Moje roke so majhne. Prosim, ne pričakujte, da bom vedno čisto pravilno pospravil posteljo, narisal sliko ali vrgel žogo.
Moje oči še niso videle toliko sveta kot vajine.
Prosim, dopustita mi, da si ga ogledam na svoj način brez nepotrebnih omejitev.
Domače naloge bodo vedno, toda jaz bom majhen le nekaj časa. Prosim, vzemita si čas, ko mi jih bosta pomagala delati.
Moja čustva so nežna. Prosim, bodita občutljiva za moje potrebe. Bodita do mene tankočutna, kot bi rada videla, da so drugi do vaju.
Sem poseben Božji dar. Cenita me, kot Bog želi. Vodita me, da bom živel, in vzgajajta me na ljubezniv način.
Vajine spodbude potrebujem, da bom zrasel, zato me ne grajajta preveč ostro. Poskušajta popraviti moje obnašanje, ne da bi me zapostavljala kot osebo.
Pustita mi svobodo, da se bom odločal. Pusti mi, da se bom zmotil in lahko učil iz napak.
Tako bom pripravljen, da se bom kot odrasel človek odločal modro in preudarno.
Ne popravljajta del, ki sem jih jaz naredil. S tem mi dasta vedeti, da moji napori niso po vajini zamisli. Vem, da vama je to težko, a ne primerjajta me z mojim bratom ali sestro.
Ne bojta se me za kakšen konec tedna dati na počitnice.
Otroci potrebujemo kakšen teden bivanja od doma, kakor tudi starši potrebujete, da preživite kakšen konec tedna skupaj. S tem mi pokažeta, da je vajin zakon nekaj posebnega in da posebej negujeta vajin odnos.
Prosim, dajta mi dober zgled in me redno jemljita s seboj k maši. Rada me peljita k verouku.
Lepo mi je in koristilo mi bo, če se bom čim več naučil o Božji ljubezni.

VSTANI, SIN!ZG za sreco v druzini foto1
Oče je trkal na vrata sinove spalnice.
»Robi, Robi!« je poklical, »zbudi se!«
Robi je odgovoril: »Ne bom vstal, oči.«
Oče je tokrat povzdignil: »Vstani! Sobota je in moraš na trening.«
Robi je odgovoril: »Nočem na trening.«
»Zakaj ne?« je vprašal oče.
»Zaradi treh reči,« je odgovoril Robi. »Trening je tako ‘brezvezen’, otroci me zafrkavajo in sovražim treninge. Se posebej ob sobotah.«
Oče se je jezen naslonil na vrata. »Sedaj pa ti bom jaz navedel tri razloge, zaradi katerih moraš na trening. Prvič, ker je to tvoja dolžnost, ker si član moštva, drugič, ker imaš štirideset let in tretjič, ker si trener moštva!«
V naši dobi je polno odraslih, ki se ne osamosvojijo, ampak ostanejo doma kot nekakšni mamini sinčki in starši jih razvajajo. Ne ustvarjajo si svoje družine in ne zaživijo samostojnega življenja, ker jim je ‘ob mami’ najprijetneje. Nikoli
niso sposobni stopiti v odpoved in žrtev, a tudi nikoli ne bodo zaživeli svojega življenja.

pripravlja: Marko Čuk


20 let zgodb za duso3

Knjiga Pot (Camino) je temeljno delo ustanovitelja Opus Dei (Božje delo) Jožefamarije Escrivá de Balaguerja, ki ga je sv. Janez Pavel II. 6. oktobra 2002 razglasil za svetnika. Oktobra smo se spominjali petnajste obletnice njegovega od Cerkve priznanega svetništva. Osnovno gradivo Poti sestavljajo razmišljanja o odlomkih iz Svetega pisma, povzetki pogovorov, osebne izkušnje in odlomki iz pisem. Knjiga je nastala iz globoke krščanske izkušnje in želi voditi k Božji ljubezni in k življenju v Gospodu. 999 točk je bilo napisanih v želji, da pomagajo najti luč Življenja in da tako zemeljske poti, navadne poti vseh ljudi, spremenijo v pot, ki vodi k svetosti ter v kraljestvo, “ki ni od tega sveta”. (Jn 18, 36). Kdor jo bo bral s takšnim pričakovanjem, je ne bo odprl zaman. (...) Doslej je Pot izšla v 461 izdajah v skupni nakladi skoraj 4.800.000 izvodov, in sicer v 52 različnih jezikih. V slovenščini je izšla najprej v Argentini, leta 2005 je izšla v novem prevodu prvič pri Ognjišču, leta 2011 pa še njen ponatis.

Pot 3D

iz vsebine

– Naj tvoje življenje ne bo neplodno. – Bodi koristen. – Pusti sledi za sabo. – Razsvetljuj z lučjo svoje vere in ljubezni.
– Naj bodo tvoja dejanja in besede takšne, da bodo vsi, ko te bodo videli ali slišali, rekli: ta prebira življenje Jezusa Kristusa.
– Ne reci: “Sem pač takšen ... tak je moj značaj.” To je v resnici znak šibkosti tvojega značaja. Bodi mož ...
–Videti je, da nisi sposoben občutiti Kristusovega bratstva: v drugih ne vidiš bratov, temveč tekmece.
– Radoveden si in zvedav, vohljaš in ogleduješ: ali te ni sram, da si celo v svojih slabostih tako malo moža? – Bodi mož: radovednost do drugih naj nadomesti želja po resničnem spoznanju samega sebe.
– Kritizirati, rušiti, ni prav nič težko: celo najbolj preprost delavec zna s svojim orodjem okrušiti plemenit in lep kamen katedrale.— Graditi: za to delo je treba mojstra.
– Ne grajaj, dokler še čutiš jezo zaradi storjene napake. – Počakaj do naslednjega dne ali še dlje. – Potem pa po premisleku mirno le izrazi svojo grajo. — Z eno samo ljubeznivo besedo boš dosegel več kot po treh urah prerekanja. – Umeri svoj značaj.
– Ker si strahopeten, ostajaš nečimrn, nepremišljen, lahkomiseln. Kaj drugega kot strahopetnost je to, da se nočeš soočiti s samim sabo?
– Vztrajaj v molitvi. – Vztrajaj, čeprav se ti zdi tvoje delo neplodno. – Molitev je vedno plodna.

pripravlja: Marko Čuk

Aprila leta 2002 je izšla četrta "knjiga zgodb", ki ji je zbiratelj, prevajalec in urednik Božo Rustja takrat podelil tudi "družinsko" ime "zbirka Zgodbe za dušo".
"V knjigi Zgodbe za pogovor, ki se uvršča v zbirko uspešnic iz zbirke Zgodbe za dušo, so zbrane zgodbe, ki bodo sodobnemu bralcu pomagale v nekaterih ključnih pa tudi težavnih trenutkih osebnega življenja, življenja z drugim(i), v družini ter v družbi. Vsaki zgodbi so dodana vprašanja, točke za pogovor ter misli, ki bodo lahko usmerila razmišljanje ter poglobile sporočilo zgodbe. Knjigo, ki jo bodo številni bralci prepoznali po nekaterih zgodbah, ki so bile objavljene v Ognjišču, bogatijo izvirne barvne ilustracije Petra Škerla," je zapisal Božo v prvi predstavitvi maja 2002.

Tudi ta knjiga je šla hitro med bralce in že maja leta 2005 je bil potreben ponatis ... v teh dneh tudi tega zmanjkuje ... le še nekaj deset izvodov je po naših knjigarnah.

Kaj nam prinašajo Zgodbe za pogovor? - Zgodbe za pogovor bralca najprej usmerijo, da se "pogovori" sam s seboj - pomagajo mu spoznavati, da se sreča in bogastvo pravzaprav skrivata v notranjosti vsakega človeka, ... da mora posameznik prepoznati svoje sposobnosti, ... odkrivati svoj značaj, z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi, ter si odgovoriti na vprašanje: kaj prinaša resnično srečo. Zelo pomemben je pogled v notranjost, ... človek naj se ne ozira samo naokoli, ozre naj se vase in odkrije, kaj je tisto, kar mu pomaga, da je mladosten, živahen ... v svojem doživljanuju, ravnanju ... končno bo našel tudi odgovor, koliko je pristen, ali ni morda  preveč narejen človek ... suženj svojih navad. - V drugem delu pa potem zgodbe bralca peljejo k bližnjemu ... sprašujejo, kako, kako zna pristopiti k človeku ... pomagajo najti drugačno, novo pot, kako stopiti do človeka, ki je v težavah, ki ga prosi, kako naj se obnaša v kočljivih življenjskih situacijah, ko je treba požreti kakšno užaljenost, zamero ... in se ne prepirati ... Svarijo ga, naj ne sodi prehitro ljudi in razmer, dogodkov, raje se nekoliko ustaviti in  res premisliti ... preden koga sodim ... Zelo važno je tudi, kakšen želim biti pred drugimi, ali se morajo drugi meni uklanjati, ravnati po moji meri ... Ali se zavedam, da so potrebna tudi čustva in nisem samo razumsko bitje? ... Zgodbe v tretjem delu spominjajo na notranjo rast osebnosti: sprašujejo, kaj v življenju resnično osrečuje, kdo je srečen človek, kaj je pravzaprav sreča ... kako sprejemati težave življenja in se soočati z nesmislom bivanja ... tudi o delomaniji je govora ... pa o navezanosti na stvari ... koliko sem ujetnik udobja, ali sem pripravljen kaj tvegati, da se osvobodim sužnosti prijetnega počutja? - V četrtem delu nas zgodbe usmerjijo v družino in vzgojo: Kaj je tisto, kar družino osrečuje? ... ali starše ubogam, učitelje poslušam, spoštujem? ... Temelji zaupanja vase so postavljeni prav v družini in otroku ne smemeo vse prinesti na krožniku: soočiti se mora z izzivi in težavami življenja in nanje odgovoriti. Kaj pa zakonska zveza? Kaj je potrebno za razumevanje v zakonu? kako se rodijo zakonske težave. ...Tu so še odnosi v družbi? Tudi o tem nam pripovedujejo zgodbe in nam postavljajo nekaj važnih vprašanj: Kako pravično vladati, kakšne so pravice delavcev in njihovo dostojanstvo, koliko podlegamo čredniški miselnosti, kakoo se soočamo z nepravilnostmi v družbi, ali se zavedamo, da dobrine pripadajo vsem in ne samo vladajoči eliti ... kako odgovorno ravnamo z naravo ... (Marko Čuk v Ognjišču)

    zbral Božo Rustja
    ZGODBE ZA POGOVOR
    144 strani, 11,5 x 20,5 cm,
    trda vezava, barvne ilustracije Petra Škerla
    redna cena: 5,84 €,
    s kartico zvestobe: 5,26 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo
    v spletni knjigarni Ognjišča

ZG za pogovor 3D

iz vsebine

 KJE JE SREČA?
Kaj prinaša resnično srečo?

ZG za pogovor foto1Njegovo veličastvo kralj Jurij je bil zelo žalosten. Zdravja, služabnikov in služabnic, pijače in jedače, moči in priljubljenosti je imel več kot si je želel, sreče, veselja in miru pa ne!
Sedeč na kraljevem prestolu je nezadovoljno govoril: "Moje srce je prazno. Počutim se žalostnega, potrtega in naveličanega. Nič in nihče me ne more zadovoljiti!"
V nekem pogovoru je kralj zaupal svojemu prijatelju: "Zelo sem nesrečen. Počutim se samega in osamljenega. Vse moje bogastvo in prijetno življenje sta mi v breme. Prosim, dajte mi zdravilo, ali pa bom umrl." Po dolgem molku je eden od prijateljev rekel: "Samo na eno zdravilo sem pomislil: poišči res srečnega človeka v svojem kraljestvu. Ko ga boš našel, nekaj časa preživi z njim pod isto streho in deli z njim hrano. Celo v njegovo obleko se oblači. Takrat in samo takrat bo tvoje veličanstvo našlo srečo in mir."
Naslednji dan je kralj poslal svoje služabnike na vse štiri strani, da bi poiskali srečnega človeka. Eden od služabnikov je vprašal zelo bogatega trgovca: "Odkrito mi povejte, ali ste, tako bogat in uspešen trgovec, resnično srečni?"
Bogataš je odgovoril: "Res imam veliko denarja, varnost, veliko družino, prijetno življenje in udobje. Toda še veliko stvari si želim. In kako naj bom srečen, če jih nimam?"
Drugi služabnik je srečal izredno priljubljenega in slavnega pevca, ki so ga množice oboževale. Rekel mu je: "Zelo si priljubljen in ljudje kar ponorijo, ko te zagledajo. Povej mi, ali si res srečen in zadovoljen?"
Odgovoril mu je: "Ne, nisem, Kako naj bom srečen, ko pa si še drugi pevci prizadevajo za ploskanje množic in za priljubljenost?"
Dnevi so minevali, a iskanje je bilo neuspešno. Kraljevi odposlanci so spraševali profesorje, pisatelje, bankirje, politike, zdravnike, generale, umetnike, toda naj so si še tako prizadevali, v celem kraljestvu niso mogli najti nobenega res srečnega človeka.
Ko so se utrujeni in razočarani vračali, so v bližini kraljeve palače sedli pod drevo na bregu reke. Prav blizu so zagledali preprostega in revnega moža, ki je mirno počival v senci drevesa. Približali so se, mu razložili svoj neuspeh ter mu zaskrbljeno dejali: "Veš, v celem kraljestvu ne moremo najti niti enega samega srečnega človeka! Kaj bomo rekli kralju?"
"Kako je to mogoče?" je odgovoril reven mož. "Saj so še srečni ljudje v naši deželi! Jaz sem že eden od njih. Srečen in zadovoljen sem."
Presenečeni so dejali: "Kaj? Ti si srečen? Tako preprost človek si! Kdo bi lahko na to pomislil?"
Kraljevi služabniki so ga prosili: "Če si res srečen, potem te prosimo, da greš z nami v kraljevo palačo. Kralj te potrebuje!"
Kralj je vprašal preprostega človeka: "Si res srečen? Resnično srečen?"
"Da, veličanstvo. Srečen, zelo srečen sem."
"Potem te prosim, da mi priskočiš na pomoč, kajti samo ti mi lahko pomagaš!"
Mož je presunjen začel v zadregi govoriti: "Jaz? Veličanstvo! Jaz naj pomagam vam, kralju? Ne, nič ne morem storiti za vas."
"Da, lahko," je odgovoril kralj. Prosim te, dovoli mi, da nekaj časa preživim v tvoji hiši, nosim tvoje obleke in sem deležen tvoje hrane. To je vse, kar te prosim."
"Toda veličanstvo, zelo mi je žal!" je odgovoril mož. "Te usluge vam ne morem narediti. Zagotavljam vam, da nikoli nisem imel hiše, niti kolibe ne. Nimam druge obleke kot to, ki jo nosim. In nimam drugega obroka kot star kruh, ki ga naprosim po ulicah in cestah!"

VPRAŠANJA ZA POGOVOR

Zakaj je bil kralj tako nesrečen?
Zakaj je bil revni, preprosti mož tako zelo srečen?
Zakaj so se vse velike in priljubljene osebnosti v kraljestvu počutile nezadovoljne in nesrečne?
So blaginja, moč, priljubljenost, ugodje, časti in podobne reči potrebne za srečo? Zakaj?
Katere stvari pa so po tvojem potrebne za srečo? Naštej jih! Razloži, zakaj prav te?
Je razlika med užitkom in srečo? V čem je po tvojem ta razlika?
Ali lahko ti osrečuješ ljudi? Kako?
Ali si že kdaj srečal resnično srečnega človeka? Poskušaj se ga spomniti. Kaj je njega in druge delalo srečne?
Ali si ti že bil kdaj resnično srečen v svojem življenju? Kdaj? Lahko poveš in razložiš to svojo izkušnjo?
Ali pogrešaš kakšno stvar, ki bi te delala srečnega? Kaj je to?
Poznaš ljudi, ki v družbo prinašajo veselje in srečo? Kaj pa ljudi, ki so prinesli srečo v tvoje življenje? Kdo so bili ti ljudje? Kaj so storili, da so te osrečili?

VPRAŠANJA ZA RAZMIŠLJANJE

Sreče ni mogoče najti "nekje drugje", je prav "tu". Ni nekje zunaj, je tu notri.
Sreče ni v tem, kar imamo, ampak je v tem, kar smo.
Iskati srečo izven sebe, je podobno, kot če bi šla riba iz vode, da bi bila srečna.
Užitki nasičujejo in se jih naveličamo, sreča radosti in navdušuje.
Zadovoljstvo je sad polnosti našega življenja, ne pa velikega imetja, ki ga nekdo premore.
Današnja miselnost nam dopoveduje, naj si prizadevamo za količino, čimveč uživati! Miselnost sodobnega sveta nas tako "programira" za nesrečo.
Potrošniška družba nas vara! Obljublja, da nam bo dala tisto, česar dejansko ne more dati.

 

KDO JE KRIV - JANEZ IN ROŽA
Kako se obnašati v kočljivih življenjskih trenutkih? Se rad kregam?
ZG za pogovor foto2Na gričku je stala lična hišica. Neke noči jo je nenadoma zajel požar. Mlad par, Janez in Roža, njena prebivalca, sta se rešila iz plamenov in zbežala na prosto. Komaj sta ušla ognju, že se je med njima vnel prepir.
Janez je jezno dejal: “Stokrat sem ti rekel, da nikoli ne hodi spat, ne da bi ugasnila ogenj v kuhinji! Poglej, kaj se je zgodilo. Si sedaj zadovoljna?”
“To že ni moja krivda!” mu je na isti način odgovorila Roža. “Ti si kriv. Saj sem ti tisočkrat dejala, da ne kadi v postelji. Toda ti nič! Kakor da nisi razumel. Kaj ne vidiš, da je začelo goreti v spalnici in ne v kuhinji? Jasno je, kdo je kriv. Ti, ti si kriv!”
“Bodi tiho!” je zavpil Janez. “Samo zaničevala in zmerjala bi me. Jaz pa trdim: to je tvoja krivda. Ja, tvoja in samo tvoja!”
Medtem ko sta se prepirala, se je ogenj razširil. Zagorela je hiša. Preden sta Janez in Roža končala prepir in odkrila, kdo je kriv, je njuna prijazna hiša postala kup pepela.

TOČKE ZA PREMIŠLJEVANJE
1. Na kakšen način sta osebi, opisani v zgodbi, napačno zastavili pogovore? Kaj je bila posledica njunih napak?
2. Česa se najprej nagonsko lotimo, ko se zgodi kakšna nesreča? Zakaj? Kakšne so posledice takega obnašanja?
3. Ali ti značaja v zgodbi povesta kaj o načinu, kako ravnaš, ko nastanejo spori? V čem ste si podobni? Razmisli o svojih reakcijah.

pripravlja: Marko Čuk


20 let zgodb za duso3

Oktobra leta 2001 je izšla tretja "knjiga zgodb", kakor je zbiratelj, prevajalec in urednik Božo Rustja takrat imenoval to zbirko knjig z zgodbami. "V vsaki zgodbi te knjige je skrit biser. Da ga odkrijemo, se moramo vsaj za trenutek ustaviti, ga poiskati. Ko ga bomo našli, bomo bogatejši. Če biser podarimo naprej, obogatimo še druge," je Božo zapisal knjigi na pot. Posvetil jo je p. Marku Ivanu Rupniku, učitelju in prijatelju, neutrudnemu pripovedovalcu zgodb o Gospodu Življenja za življenje ljudi. (knjiga se je kasneje "zvrstila" kot tretja v zbirko Zgodbe za dušo, ki se je s prvo knjigo z istim naslovom začela "odvijati" pred dvajsetimi leti) - tej prvi izdaji Drobnih zgodb z biserom sta potem v razmiku dveh let sledili še dve izdaji (ponatisa (2003 in 2005), leta 2009 pa je zgodb, ki so "podarjale bisere" spet zmanjkalo in potrebna je bila nova, četrta izdaja. Nekoliko smo jo prenovili, jo opremili s svežimi fotografijami in taka je še v prodaji. "Že po nekaj trenutkih branja doumemo, zakaj so knjigo ponovno natisnili. Knjiga je namenjena tako osebnemu branju kot pogovoru v različnih skupinah. Tudi brati jo je moč povsem različno: kot duhovni priročnik, kot zanimivo in bogato literaturo, kot zgodbe za lahko noč. Gotovo je le eno: na neki način se nas bo s svojo globoko sporočilnostjo dotaknila," je v oceni knjige zapisala Ines Cergol Bavčar.

Kaj se skriva za platnicami Drobnih zgodb z biserom? V vsaki zgodbi je prav zares skrit biser: včasih odkrito, včasih bolj zakrito. Kdor bo prisluhnil tem zgodbam, bo pritrdil njihovim sporočilom: prava sreča se skriva v osrečevanju drugih, ljubezen je iznajdljiva, zgled je najboljše vzgojno sredstvo, modrost je odkriti resnične potrebe sočloveka, prisluhniti drugemu, pravilno uporabiti svoj čas, Bog daje blagoslov, ko smo mi naredili svojo dolžnost, življenje pa mora biti neprestano prizadevanje za prijaznost, odprtost do drugega, modrost, odpuščanje ... v sebi skrivamo veliko bogastvo, ki ga odkrivamo v preizkušnjah, v premagovanju ovir, ki odpira nove, neznane poglede na življenje, nove možnosti ... Napreduje lahko samo tisti, ki je pripravljen tvegati, se odpraviti na neznano pot, sprejeti nove odgovornosti, posoditi Kristusu roke, da bi pomagal sočloveku, saj ni nič nemogočega za človeka, ki veruje in nič ni težkega za tistega, ki ljubi ... (Marko Čuk v Ognjišču)

Ti življenjski izseki niso uglašeni zgolj krščansko, temveč občečloveško. Kdorkoli prisluhne tem zgodbam, bo pritegnil njihovim osnovnim sporočilom: ustvarjaj si dober odnos do vseh stvari, ljubi in zaupaj, spodbujaj rast svojih naravnih darov, pravo prijateljstvo je balzam za dušo, v slogi je moč, ne daj se zasvojiti televiziji, otresi se ovijalki pohlepa, ne prelagaj odgovornosti na drugega, uravnavaj svoja dejanja po namigih tvoje duše, v stiski se ne predaj obupu, ne beži pred seboj, ne ustvarjaj si lažne podobe o sebi, Kristus je v bližnjem in v stvareh okrog sebe. Odkriti ga je treba. (Jože Zadravec v Družini)

    zbral Božo Rustja
    DROBNE ZGODBE Z BISEROM
    176 strani, 11,5 x 20,5 cm, trda vezava, črnobele fotografije
    redna cena: 6,50 €,
    s kartico zvestobe: 5,85 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo
    v spletni knjigarni Ognjišča

Drobne ZG z biserom 3D

iz vsebine

KAJ JE ČLOVEK?
Bog je ustvaril osla in mu je rekel: »Ti si osel. Trdo boš delal od jutra do večera in nosil težka bremena na hrbtu. Jedel boš travo in ne boš ravno inteligenten. Živel boš petdeset let.«
Osel odgovori: »Petdeset let takega življenja je več kot preveč. Prosim, ne daj mi več kot trideset let.« In tako se je zgodilo.
Potem je Bog ustvaril psa in mu je rekel: »Ti si pes. Človeku boš zvest prijatelj in boš pazil na njegove stvari. Jedel boš, kar bo človeku ostalo in boš živel petindvajset let.«
Pes odgovori: »Gospod, petindvajset let takega življenja je preveč. Prosim, ne več kot deset let.« In tako se je zgodilo.
Potem je Bog ustvaril opico in ji rekel: »Ti si opica. Skakala boš z drevesa na drevo in se obnašala kot idiot. Biti moraš vesela in tako boš živela dvajset let.«
Opica reče: »Bog, dvajset let klovnovskega življenja je preveč. Prosim, ne daj mi več kot deset let.« In tako se je zgodilo.
Nazadnje je Bog ustvaril človeka in mu rekel: »Ti si človek, edino razumno bitje, ki bo bivalo na Zemlji. Svoj razum boš uporabil za to, da si boš podredil druga živa bitja. Vladal boš na Zemlji in živel dvajset let.«
Na to odvrne človek: »Bog, biti človek le dvajset let je premalo. Daj mi, prosim, tistih dvajset let, ki jih je odklonil osel, petnajst pasjih in deset tistih, ki jih je odklonila opica.«
Tako je Bog poskrbel za to, da človek preživi dvajset let kot človek, druga leta pa lahko preživi, kakor sam hoče.

Človek lahko svoja leta porabi, da jih preživi kot človek, ki je božja podoba, kot osel, pes ali opica...

BABIČINA OČALA
Neki deček je dejal prijatelju, s katerim sta se igrala: »Ko bom odrasel, bi rad nosil taka očala, kot jih nosi moja babica. Z njimi more namreč videti veliko več kot večina drugih ljudi. Lahko vidi v človeku dobro, kjer vsakdo drug vidi le slabo. Videti more, kaj bi kdo rad storil, še preden to stori. Vprašal sem jo, kako more videti dobro, in odgovorila mi je, da se je tako naučila gledati, ko je postala starejša. In ko bom jaz odrasel, bi rad imel taka očala, kot jih ima babica, da bi videl dobro v ljudeh.«

Kako drugačen bi bil svet, če bi si nadeli babičina očala! Če bi jaz gledal dobro v tebi in ti v meni, kako prijetnejše bi bilo najino življenje.

pripravlja: Marko Čuk
20 let zgodb za duso3

Oktobra leta 2016 je izšla že osma izdaja "drobnih zgodb" (druge knjige iz zbirke Zgodbe za dušo, ki se je prvič "zgodila" pred dvajsetimi leti) - od leta 2000, ko je izšla prva izdaja, je med ljudmi že okoli 20.000 izvodov te "drobne" knjige.

V prvi "ponudbi" bralcem jo je marca leta 2000 njihov "zbiratelj" in prevajalec Božo Rustja takole predstavil: Knjige zgodb (tri izdaje Zgodb za dušo, Zgodne in prilike  ...) so bralci lepo sprejeli. Tudi zato se je založba Ognjišče odločila za izdajo knjige Drobne zgodbe za dušo. V njej so zbrane drobne, kratke zgodbe, iz različnih časovnih obdobij in civilizacij, ki največkrat na duhovit način odkrivajo globoke življenjske resnice in nam pomagajo odgovarjati na življenjska vprašanja, s katerimi se soočamo, zlasti kadar se znajdemo v stiski. To kažejo tudi naslovi poglavij: Skupaj na poti; Če na poti zgrešim?; Navade in dela na poti; Ovire na poti; Pot k Bogu; Moja pot ima cilj..." ... Tudi kardinal Franc Rode je o knjigi zapisal, da je njen slog prijeten, da je "polna iskrivih misli z globokim sporočilom". Po mnenju Berte Golob so kratke zgodbe "pravšnje za današnjega človeka" ... In knjiga je bila res takoj uspešnica - v letu 2000 so izšle tri izdaje - v dobrem letu je bilo prodanih več kot 8.000 izvodov ... Veliko lepih odzivov je bilo na te kratke, slikovite in zgovorne zgodbe, pa na "komentarje" iz Svetega pisma in drugih duhovnih pisateljev, ki jih spremljajo ... Vsekakor lahko po skoraj dvajsetih letih rečemo, da se v knjigi skriva priljubljena in koristna vsebina ... zato naj drobne zgodbe še naprej iščejo prijatelje med ljudmi ...

 

    zbral Božo Rustja
    DROBNE ZGODBE ZA DUŠO

    152 strani, 20,5 x 12 cm, trda vezava, črnobele fotografije
    redna cena: 6,90 €,
    s kartico zvestobe: 5,52 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo
    v spletni knjigarni Ognjišča

Drobne ZG za duso 3D

iz vsebine

KAMENČKI SREČE
Aron je bil ribič. Živel je na bregu reke. Nekega večera se je po napornem delu vračal domov z napol zaprtimi očmi in sanjaril, kaj bo storil, ko bo postal bogat. Kmalu je z nogo zadel ob usnjen mošnjiček. Zazdelo se mu je, da je poln kamenčkov. Odsotno je pobral mošnjiček in začel metati kamenčke v vodo. »Ko bom bogat,« si je govoril, »bom imel veliko hišo.« In vrgel je kamenček. Nato je vrgel drugega rekoč: »Imel bom služabnike, vino in izbrane jedi.«
Tako je sanjaril, dokler mu ni ostal samo še en kamenček. Aron ga je držal v roki, nanj je posvetil žarek, da se je zasvetil. Uvidel je, da je dragocen dragulj in da je zmetal proč veliko bogastvo, ko je sanjaril o namišljenem bogastvu v prihodnosti.

Pravi kristjan je človek, ki ni zagledan v zvezde, ampak je trdno zasidran v zemlji. In sredi življenja prepoznava Božjo navzočnost.

GRADITI ZA PRIHODNOST
Živel je bogat človek, ki je rad delal dobro. Nekega dne je opazil v kakšni revščini živi ubog tesar. Bogataš ga je poklical k sebi in mu zaupal gradnjo imenitne hiše. »Uporabljaj le najžlahtnejše gradivo in delo zaupaj le najboljšim
mojstrom! Nič naj ti ne bo predrago!« Rekel je še, da gre na potovanje in upa, da bo hiša končana, ko se vrne. Tesar je spoznal v naročilu veliko priložnost. Skoparil je pri gradivu, delo je zaupal nemarnim delavcem, ki jih je slabše plačeval, njihove napake pa prekril z oblogami ali barvami, in kjerkoli se je dalo, je stene skrajšal ali zožil.
Ko se je bogati mož vrnil, mu je tesar prinesel ključ in rekel: »Držal sem se tvojih navodil in zgradil sem tako hišo, kakršno, si mi naročil.«
»Vesel sem,« je rekel bogataš, vrnil ključe graditelju in dejal: »Tu imaš ključe. Tvoji so. To hišo sem dal graditi zate. Poklanjam jo tebi in tvoji družini.«
V prihodnjih letih je tesar vidno obžaloval, ker je tako ogoljufal samega sebe. »Ko bi bil vedel,« si je govoril, »da hišo gradim zase!«

»Vse, kar želite, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim!« (Mt 7,12)

VSAK DAN ŽIVETI
Zgodba pripoveduje o človeku, ki se je odpravil na romanje, da bi srečal svetega puščavnika in ga vprašal za nasvet. Ko ga je srečal, ga je vprašal: »Če bi ti ostal samo en dan življenja, kako bi ga preživel?«
Stari puščavnik se je pogladil po dolgi beli bradi in odgovoril: »Hm, najprej bi zmolil jutranjo molitev... Potem bi si pripravil čaj ter se odpravil zalivat vrt. Potem bi se najbrž odpravil obiskat soseda Janeza... Najbrž bi potem malo zadremal.«
»Kaj!« ga je prekinil romar, »pa saj tako preživiš vsak dan.«
»Seveda,« je odgovoril puščavnik »in zakaj bi moral biti zadnji dan drugačen od drugih?«

Delajmo, kakor da bi večno živeli, in molimo, kakor da bomo jutri umrli. (slovenska modrost)

 pripravlja: Marko Čuk

20 let zgodb za duso3

»Angelsko petje se sliši v višavi,« poje naša priljubljena božična pesem. Božična zgodba je polna angelov, glasnikov velikega veselja, da Bog prihaja na zemljo kot človeški otrok in svetu prinaša mir. Pater Anselm Grün nam v tej knjigi pripoveduje čudovito božično zgodbo po ‘posredovanju’ angelov.
»Radost oznanjam, nikar se ne bojte,« nagovarja angel preplašene pastirje. Božični angeli hočejo opogumiti tudi nas, hočejo utrditi naše zaupanje, da rojstvo Božjega Sina tudi nam omogoča novo rojstvo. Spremljajo nas ne le v prazničnih dneh, temveč vedno, vse dni, če dopustimo, da se Dete v naših srcih rodi. Po vzgibih našega srca nam angel prišepetava, naj bo vsako jutro za nas novo rojstvo.
Pater Anselm Grün predstavi dramo božične skrivnosti v osmih prizorih, opiše vlogo angelov in nam v kratkih razmišljanjih nakaže, kako naj svojo življenjsko vlogo odigramo mi. Kot so bili angeli poslani, da pastirjem oznanijo veliko veselje, ki bo za vse ljudi, so poslani tudi nam, da bi globlje doživeli pomen božičnih praznikov. Po angelih nam pisatelj izreka osmero božičnih voščil.

 

    Anselm Grün
    ŽELIM TI BOŽIČNEGA ANGELA
    Ilustracije Polona Lisjak
    48 strani, 11,5 x 20,5 cm, barvne ilustracije, trda vezava
    redna cena: 9,90 €,
    s kartico zvestobe: 8,91 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo
    v spletni knjigarni Ognjišča

Zelim ti bozicnega angela 3D

iz vsebine

Angel, ki te vodi v tišino - naj odpre nove oči, da se naučiš na novo videti sebe
Angel, ki napove rojstvo novega otroka - da bi zaupal izvornemu in resničnemu, pusti, da se v tebi rodi ta otrok

Ko se je Jezus rodil, je Gospodov angel stopil k pastirjem, ki so stražili na prostem pri svoji čredi: »Oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod.« (Lk 2,10–11)
Angel pastirjev ne poziva, naj se veselijo. V njihovo življenje veselje prinaša, ko jim oznani rojstvo Odrešenika. To veselje prinašajo tri besede: Odrešenik, Mesija, Gospod.
Otrok je Mesija, kar pomeni osvoboditelj. On je tisti, ki ohranja in varuje naše pravo bistvo. Je tisti, ki bdi nad tem, da zares postanemo mi sami in se ne upognemo, ker bi želeli ustrezati pričakovanjem drugih. In je tisti, ki nas osvobaja v nas same.
Ljudi osvobaja njihovih priganjačev, ki jih nenehno silijo k temu, da bi delali še več in še hitreje, da bi vedno bolj izpolnjevali pričakovanja drugih.
Želi gospodovati v nas, da nas ne bi več obvladovali ne drugi ljudje ne naše lastne potrebe in želje. Ko je v nas Gospod Jezus Kristus, se osvobajamo gospodarjev, ki jim sicer pogosto služimo. Ko zaupamo temu sporočilu božičnega angela, se nam ni potrebno siliti k veselju. Veselje raste v nas. Ko izkusimo to, kar nam oznanja angel, se naša duša odzove z veseljem.

Angel, ki ti pojasni tvoje življenje - naj ti pokaže, kako je s teboj, povedal ti bo tudi za obljubo, kaj Bog od tebe pričakuje ... spodbuja te, da vzameš življenje v svoje roke ...
Angel, ki v tvoje življenje prinaša veselje - da bi prisluhnil veselju, ki žubori jna dnu tvoje duše, zaupaj sporočilu, da se je tudi zate rodil Odrešenik
Angel, ki v tvoje življenje prinaša lahkost - da boš svoje življenje jemal bolj lahkotno, s poletom, da si življenje ogledaš z druge plati ...
Angel,ki te vodi na novo pot - da boš v resnici prispel na pot k samemu sebi - želi te spremeniti, te privesti v stik z Božjim otrokom v tebi
Angel, ki te varuje - naj varuje Božjega otroka v tebi, naj zavaruje tvoj pravi jaz, da boš lahko postal enkraten, edinstven
Angel, ki te spremlja - na vseh tvojih poteh, naj te napravi občutljivega za to, kar ravno potrebuješ

To je premišljevanje o angelih v božični zgodbi. Spoznamo, da angeli niso le nekoč naznanili Jezusovega rojstva, ga spremljali in varovali, temveč da božični angeli spremljajo tudi nas na naši poti učlovečenja, samouresničenja.
Božič praznujemo kot praznik ozdravljenja, ki naj nas vodi v stik z Božjim otrokom v nas. Bog naj bi se v nas rodil. To pomeni priti v stik z enkratno podobo, ki si jo je Bog naredil o vsakem izmed nas. Če se v nas rodi Bog, se naše življenje prenovi. Začnemo lahko znova. Ne določa nas naša preteklost.
Božični angeli želijo okrepiti naše zaupanje, da smemo vedno znova začeti na novo. Angeli, o katerih pripoveduje božična zgodba, nas ne spremljajo le na božič, pač pa skozi vse leto. Vedno gre za to, da zaupamo tihim vzgibom našega srca, da zaupamo temu, kar želi Bog novega ustvariti v nas. Gre tudi za zaupanje, da bo angel spremljal in varoval to novo, ki ga Bog ustvarja v nas. Na poti našega samouresničenja nas nepušča samih. Bog nam pošilja svoje angele, da nas pri tem podpirajo: varujejo naš pravi jaz. Bdijo nad tem, da se ne izgubimo in ne dovolimo, da bi nas določali številni glasovi, ki nas nenehno preplavljajo. Nasprotno, zaupajmo notranjemu glasu angelov, po katerih nam govori sam Bog in nam obljublja: Tudi tvoje življenje bo uspelo. Si edinstvena in nezamenljiva Božja podoba. Zaupaj tej podobi, saj te vodi v tvojo resnico, v tvojo svobodo in tvojo živost ...

 pripravlja: Marko Čuk

Advent in božič – besedi, ki številnim pomenita le naglico in stres. Božič postaja potrošniško usmerjen ali zgolj družinski praznik. Anselmu Grünu pa božič pomeni veliko več – hrepenenje, da bi drug drugega na novo srečali, da bi drug z drugim stopili v nov dialog. Božična zgodba nam želi pomagati pri tem, da prenovimo naše odnose in poglobimo naša srečanja. To se lahko zgodi le tedaj, »ko se hkrati srečamo z angelom, ki nam ga pošilja Bog, ter z Božjim otrokom v jaslih, in ko dopustimo, da nam v srce posije Njegova luč«.
Z rahločutnimi meditacijami, pesmimi in molitvami mi želi knjiga pomagati, kako bolj doživeto praznovati božič. Da bi ga praznoval tako, da bo božič odrešujoč in osrečujoč praznik. V advent, ki je čas razgledovanja, me povabi z molitvijo Oče naš, da bi postal blagoslovljeni čas, ko pridem do sebe in do trenutka, ko odpiram srce Božjemu detetu. Na poti do sebe mi postavlja zglede: Zaharija in Elizabeta, sv. Barbara, sv. Miklavž, Marija in Jožef ... sledim svojemu hrepenenju in čakam na Božji prihod, ki naj se zgodi najprej v mojem srcu ... sprašujem se, kako se bo to zgodilo, kako naj se odprem za Božje rojstvo v meni, kako naj uresničim polnost Božjega življenja? Spremljajo me besede obljube, vedno znova slišim adventni klic: Vi, oblaki, ga rosite!, pripravi se, puščava je kraj srečanja s samim seboj, advent je čas tišine, v sobi svojega srca vstopaj v prostor tišine ... v najbolj temnem delu leta  ... da bi dočakal rojstvo novega človeka ... Bog se kot otrok rojeva v meni ... otrok v jaslih ... meja med nebesi in zemljo je zabrisana, prihaja angel ... pastirji: in tu sem jaz, moji bližnji, vsak od nas: veselimo se božiča, skrivnosti Božje ljubezni, ki jo vidimo in začutimo v otroku v jaslih, dopušča nam, da smo doma v sebi in drug z drugim ... nebo in zemlja sta se srečala, čudimo se temu, kar so nam povedali pastirji:  svetloba v naši temi ... luč, ki žari v otroku, bo razsvetlila tudi moje oči, s katerimi gledam svoje bližnje. Tako bo srečanje z njim odsev nečesa večjega, ... pojem božične pesmi ... Poslušajte vsi ljudje ...Dete rajsko, dete sveto ... Sveta noč, blažena noč ...  v svojem srcu odkrivam Boga samega in iz tega bom lahko živel vse dni novega leta ... poskrbeti pa je seveda treba tudi "za telo" -.zato kaj dobrega specite, da bo za božič tudi zadišalo - recepti na koncu knjige vam bodo v pomoč ...
Božična knjiga želi biti naša spremljevalka v adventnem in božičnem času, zato je že čas, da jo vzamemo v roke. Da bi praznovali tako, da bo božič za vas odrešujoč in osrečujoč praznik. Želim vam, da bi Božjega otroka v jaslih na božič srečali na nov način in bi vsa srečanja, ki jih v tem času doživite v družinskem in prijateljskem krogu ter po božiču na delovnem mestu, preobrazila božična luč in bi v njih vedno znova zasijala skrivnost učlovečene Ljubezni, ki naša srca združuje in odpira za drugega.

    BOŽIČNA KNJIGA
    Anselm Grün
    216 strani, format 22,2 x 29,7 cm, barvne fotografije, trda vezava
    redna cena: 32,90 € - s kartico zvestobe: 19,70 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo
    v spletni knjigarni Ognjišča

Bozicna knjiga 3D

iz vsebine

ADVENT.  Dobri Bog, v adventnem času pričakujemo prihod tvojega Sina. Njegov prihod pričakujemo vsak trenutek, ko bo potrkal na vrata našega srca, da bi jih odprl za tvojo Ljubezen. In pričakujemo njegov prihod ob koncu sveta, ko bo vse napolnil s svojim odrešenjem. Pričakujemo tistega, ki prihaja, in vendar vemo, da je že pri nas. Prosimo, da Jezus pride k nam in tako končno dospemo do sebe. Pogosto namreč nismo s seboj, z mislimi smo nekje povsem drugje. Naj ta advent za nas postane blagoslovljen čas – čas, ko dospemo do sebe in do tega trenutka. Naj se po pričakovanju tvojega Sina naše srce na široko odpre, da bo lahko zares vstopil.
Poveži nas s hrepenenjem po odrešenju, ki je k nam prišlo po tvojem Sinu in želi priti k nam v vsakem trenutku. Naša nagnjenja, ki se nas vedno znova polastijo, spremeni v hrepenenje. Podari nam gotovost, da je v hrepenenju po prihodu tvojega Sina tvoj Sin že prišel v naše srce in ga napolnjuje z Ljubeznijo.

SVETI MIKLAVŽ. Usmiljeni Bog, podaril si nam sv. Miklavža z očetovskimi potezami. Njegov žar sega preko stoletij, tako da otroci še danes pričakujejo njegov prihod, ko jim prinaša darove. Po sv. Miklavžu nas spominjaj, da so v vsakem od nas tudi očetovske poteze: kot bi bil v nas nekdo, ki druge hrabri in zanje skrbi, da lahko živijo lastno življenje – nekdo, na kogar se lahko naslonijo in preko njega izkusijo varnost in trdno oporo. Napolnjuj nas s svojim očetovskim Duhom, da bomo tudi mi izžarevali dobroto sv. Miklavža, da se bodo ljudje čutili obdarjene tudi po nas, že samo z našo navzočnostjo. Daj, da god sv. Miklavža praznujemo kot podobo tvoje dobrotljive skrbi za nas, ki nas usposablja, da drug za drugega očetovsko in materinsko skrbimo.

SLEDI SVOJEMU HREPENENJU.Advent je čas, v katerem se zavemo svojih hrepenenj. Ko v tišini sedimo pred prižgano svečo, ko tiho prepevamo adventne pesmi, se v nas poraja hrepenenje, ki presega ta svet. Hrepenenje širi obzorja srca. A tudi boli. Zato ga mnogi potlačujejo. Advent bi bil lahko čas, ko svoje zasvojenosti ponovno spremenimo v hrepenenja. Ko bomo svojim hrepenenjem v tišini napravili prostor, bomo morda začutili, da nismo zadovoljni s tem, kar zdaj delamo in živimo. V nas živi nepogasljiva žeja po ljubezni, ki je nihče ne more ugasniti. ... Hrepenenje se poraja iz globine. Vendar nam povzroča tudi bolečino. V nas ustvarja toplino in neko širino, hkrati pa nam daje boleče okušati, da smo daleč od tega, kar bi našemu življenju pravzaprav lahko dajalo razpoznavnost. ... Tam, kjer hrepenimo po Bogu, tam smo svobodni, tam ubežimo svojemu urniku, svojim številnim zadolžitvam. Tam pričakovanja okolice niso več pomembna. Tam smo v stiku s samim seboj. Čutimo, kdo smo. Čutimo, da smo nekdo, ki stremi k Bogu, nekdo, v komer sam Bog želi prebivati.

HREPENIMO PO LUČI. V najbolj temnem letnem času hrepenimo po luči. Zaradi tega z adventom povezujemo adventne sveče, ki z vsakim tednom bolj razsvetljujejo adventni venec. V svoji sobi prižgite svečo in molče sedite prednjo. Oglejte si, kako mila svetloba sveče osvetljuje vse, kar je v vaši sobi, kako na vse razliva svoj mili, nežni sij. Predstavljajte si, da na božič Kristus sam pošilja svojo nežno svetlobo v vse prostore vašega srca, v vaš strah, v vaš nemir, v vašo površinskost, v vaš bes, v vaše ljubosumje. Sedaj zaprite oči in s svojimi notranjimi očmi poglejte, kako svetloba sveče žari v vašem telesu, v vaših prsih, v vašem srcu, v vašem vratu, v vaših rokah, v vašem hrbtu, da, kako njeni topli in svetli žarki prodirajo vse do prstov na nogah. Pustite, naj svetloba seže prav tja, kjer jo v tem trenutku najbolj potrebujete Kristusova luč želi obsijati tudi vaše stanovanje, vašo delovno sobo in vse, kar delate, vašo spalnico, v kateri počivate, a se včasih tudi nemirno premetavate, vstopiti želi v vašo dnevno sobo, kjer preživljate čas z družino, v vse konflikte in napetosti v vaši družini. Zaupajte tej navidez tako šibki svetlobi, da bo svetlo obsijala vaše celo življenje, da bo v vaše stanovanje prinesla skrivnost Božje ljubezni, da boste lahko tam, kjer ste, v resnici doma. Kajti doma smo lahko samo tam, kjer prebiva skrivnost. Dom najdemo le tam, kjer nas Bog obiskuje v obliki luči in ljubezni ter tuje v nas spreminja v domače.

BOŽIČ - BOG SE KOT OTROK RODI V NAS. Na božič Bog prihaja v naš svet kot otrok. Ne prihaja kot odrasel človek, pač pa postane otrok, slaboten in nemočen otrok. Kot otrok nas Bog želi osvoboditi naše lastne veličine, s katero želimo biti kot Bog. Bog prihaja v otroški nemoči, da bi razbil oklep naših src, saj otrok celo zakrknjene in zagrenjene ljudi pripravi do smeha. Če prihaja Bog k nam kot otrok, pomeni, da moramo z Njim ravnati skrbno in nežno. Boga ne moremo otipati. Lahko ga samo zaslutimo v tišini našega srca, lahko se ga le nežno dotaknemo na kraju tišine, kamor ne prodreta hrup tega sveta in hrup naših misli. O Bogu ne moremo govoriti z glasnimi besedami, ampak samo nežno in tiho, kot bi govorili otroku. Pri otroku ne uporabljamo učenih besed, ampak le besede, ki prihajajo iz srca. Tako lahko tudi Boga srečamo samo tedaj, ko mu odpremo svoje srce.

Dobri Bog, danes praznujemo božič, praznik našega odrešenja, praznik rojstva tvojega Sina. K nam je prišel kot otrok. Podobe jaslic, podoba Marije, ki svojega novorojenega otroka ljubeče drži v naročju ali kleče moli pred njim, se me dotaknejo. Pokažejo mi tvojo nežno ljubezen. Ta ljubezen ne prihaja z močjo. Kot dete je, ki ga vzamem v naročje in ga pestujem. Božji otrok – tako nam pripoveduje ta praznik – ni le v jaslih v betlehemskem hlevu. Je tudi v naših srcih. Daj mi danes verovati v to in daj mi hkrati izkusiti, da je Božji otrok v meni, da je moje srce napolnjeno z ljubeznijo, ker si v njem rojen ti sam. Ko se v meni rodiš ti, prepoznam lastno vrednost. Drzneš se roditi v hlevu mojega srca, da bi me v moji vsakdanjosti in banalnosti spomnil na to, da v meni prebiva skrivnost, ki je večja od mene. Ta skrivnost tvoje ljubezni, ki jo vidim in začutim v otroku v jaslih, živi v meni in med nami. Dopušča, da smo doma v sebi in drug z drugim. V svoji hiši nismo sami. Ti sam si našo hišo izbral za svoje prebivališče. Daj nam na nov način bivati v naših srcih in naši hiši, kot ljudem, ki so bili vredni postati kraj tvoje navzočnosti.

 

in še recept ... da bo za božič tudi zadišalo: za VANILIJEVE ROGLJIČKE

Za približno 140 kosov
300 g moke
140 g sladkorja
ščepec soli
4 rumenjaki
sredica 1 vanilijevega stroka
300 g mletih mandljev
300 g masla
200 g sladkorja in
2 zavitka vanilijevega sladkorja
maščoba in moka za pekač
Čas za pripravo:
približno 50 minut
(plus mirovanje in pečenje)

Moko presejemo na delovno površino in v sredini naredimo jamico. Vanjo damo sladkor, sol, rumenjake in sredico vanilijevega stroka. Po robu moke porazdelimo mlete mandlje in maslo v kosmičih. Iz vseh sestavin umesimo gladko testo. Oblikujemo 4 svaljke, dolge približno 35 cm. Za 30 minut jih postavimo na hladno. Pekače malce namastimo in narahlo pomokamo ali pa jih obložimo s papirjem za peko. Vsak svaljek narežemo na 30 do 35 koščkov. Pečico ogrejemo na 200 °C (ventilatorsko na 180 °C). Vsak košček povaljamo z rokami in upognemo v rogljiček. Na pekač jih polagamo z razmikom. V pečici jih pečemo na srednji rešetki 10 do 15 minut.
Rogljički naj nežno porjavijo le na robovih. Pomešamo sladkor in vanilijev sladkor. Še vroče rogljičke poberemo s pekača in jih zelo previdno povaljamo v sladkorju. Pustimo, da se ohladijo, nato jih previdno shranimo v kovinsko škatlo.

 pripravlja (predstavitev knjige, ne rogljičke): Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Zaupam Gospodu, da bo imel usmiljenje z vsem, kar sem storil, najsi je bilo slabo ali malo dobro. Moja bodočnost pa, kratka ali še dolga tu na zemlji, mora biti sveta in posvečujoča.

(sv. Janez XXIII.)
Četrtek, 18. Januar 2018

Ognjišče na Facebooku

Na vrh