Na tretji strani

Gregor Čušin znani in priljubljeni igralec, zlasti monokomedij, je že vrsto let tudi sodelavec Ognjišča. Pisati je začel leta 2009, ko smo ga povabili, da bi za vsak mesec napisal uvodnik (Na začetku). Njegovo pisanje je bilo zelo dobro sprejeto, bralci so ga vzeli za svojega in tako je pisal uvodnike pet let. Leta 2014 je predlagal, da bi imel v Ognjišču nekoliko drugačno rubriko. Tako je nastal Razsuti tovor, rubrika, v kateri je na svoj duhovit način predstavljal nekatere življenjske resnice. Tudi to pisanje se je bralcem zelo priljubilo (veliko je bilo odzivov), vendar pa smo po enem letu Gregorja vrnili na "tretjo stran", saj so tako želeli tudi naši bralci in tudi v uredništvu menimo, da so njegova večno aktualna razmišljanja ob začetni molitvi "najboljši vstop" v listanje in branje revije.

Zaradi velikega zanimanja za njegovo pronicljivo pisanje, smo mu leta 2014 predlagali, da ta razmišljanja izdamo tudi v knjigi. Nastajala so pet let in tudi v knjigi so razvrščena v pet poglavij: Misli, Želje, Pisma, Nasveti in prošnje in Molitve. Tako so "mesečni uvodniki" ostali zapisani v knjigi, ki prinaša dragocena razmišljanja o cerkvenem letu, dogajanju v Cerkvi in družbi ... Čeprav govorijo o težkih stvareh, niso ‘zateženi’. Iskrivi in igrivi, smešni, a obenem resni, pred nas razgrinjajo sedanji trenutek slovenskega krščanstva in utrip naše utrujene kulture. Duhovna in duhovita knjiga, zabavno in obenem koristno branje.
Gregor je o svojem pisanju uvodnikov (knjige) povedal: Prvo leto sem imel težave že s tem, da to pišem, drugo in tretje leto sem se ujel, potem pa je bila težava, kako osmisliti tiste mesece, zato sem pisal bolj razmišljanja, meditacije, skoraj pesmi. Ko sem jih s časovnim zamikom v knjigi vzel v roke, sem bil sam nad sabo prevzet. Napisal sem jih, oddal in mnogokrat pozabil nanje. Ko sem jih pred izdajo prebiral, sem bil presenečen, ker imam v njih zabeleženih pet let svojega življenja, pet let svojih mesečnih razmišljanj. Ob branju sem se spomnil, kaj je sprožilo določen zapis, kako je nastajal. V besedilu se seveda tega ne opazi, jaz pa to vem.
Zelo nerad se oglašam na družbene in politične dogodke, saj pravzaprav ne vem, kaj je v ozadju. Če se že lotim te teme, potem to opravim na šaljiv način, na splošno sprejemljiv način ali pa tako, da samo jaz razumem, kaj sem hotel povedati ali koga sem imel v mislih. Zgodilo se je že, da sem nekoga imel v mislih, ta človek pa je drugim kazal članek in govoril: “Poglejte, kaj je Čušin napisal!” Jaz pa sem mislil nanj! Sicer pa bežim od teh tem, zanima me ‘večno’ aktualno.
Gregor se je odzival tudi na dogajanje v Cerkvi: "Kakor me motijo stvari pri meni, v družini, pri sosedih, v službi, v šolstvu ... Najbolj me na neki način boli odnos s svetom. Mislim, da Cerkev ne zna odreagirati. Če nas nekdo udari in odreagiramo, kakor vsi drugi, je bolje, da smo tiho. Odreagirati moramo krščansko. Cerkev premalokrat tako odreagira. ...Boli me, ker od ‘naših’ pričakuješ več. Kakor od svojih otrok pričakujem več. Ne moti me, če se sosedov otrok grdo obnaša, če se pa moj otrok grdo obnaša, mi je hudo in skušam to popraviti. Podobno je pri Cerkvi. Če se politiki gredo, kar se pač gredo, rečem, da to ni lepo . Od ‘naših’, ki verujejo v Boga in pravijo, da ljubijo svoje bližnje, pričakujem več. Tudi od sebe moram pričakovati več, ker sem tudi jaz član Cerkve.

    Gregor Čušin
    NA TRETJI STRANI
    184 strani, 15 x 15 cm, broširano, črno bele fotografije
    cena: 9,90 €, s kartico zvestobe: 8,91 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča

Na tretji strani 3D

iz vsebine

OKTOBER – ROŽNI VENEC
Oktober je mesec rožnega venca in prav bi bilo, da si, četudi niste ‘strasten’ molivec, izdelate svojega. Morda pa že celo imate spletenega, pa se tega sploh še niste zavedli. Sama izdelava ni težka: potrebujete le vrvico, jagode in seveda križ. Je pa zato čas izdelave precej odvisen od posameznika in njegovega življenja.
Kot rečeno, potrebujete vrvico. Spletli jo boste iz vezi, s katerimi ste povezani s svojimi bližnjimi. In daljnimi. Ki so tudi vaši bližnji, (prim. Lk 11,29-37).
Vzemite najprej sorodstvene vezi. Te so najmočnejše. To, kar nas veže s starši, kar kot otroci prejmemo od njih in kar kasneje, če Bog da, kot starši posredujemo svojim otrokom, je popkovnica. Ki pa jo je slej ko prej treba prerezati.
Kar nas povezuje z brati in sestrami, strici in tetami, bratranci in sestričnami v vseh mogočih in nemogočih kolenih ali komolcih, se včasih zna razrasti v ograjo. Ki je čreda ne zna, ne zmore in morda ne sme preplezati. Čeprav se vedno najde kaka luknja. In če se vam morda tako zdi, naj vas potolažim: niste ne prvi ne edini ne zadnji, ki se počuti kot črna ovca v družini.
Dodajte nato prijateljske vezi. Za te ste se odločali sami: nekatere so šibke, druge močnejše; nekatere nujne, druge spet ne tako zelo; nekatere so pomembne, druge bolj mimobežne, nekatere dragocene, druge nepotrebne. In razen slednjih prav vse vpletite v svojo življenjsko vrvico. In močno zategnite.
Zgodi se, in hvala Bogu ne tako poredko, da se iz kake prijateljske vezi razvije posebna vez. Nova vez. Življenjska vez. Nova življenjska vez. To vez pazljivo čuvajte in jo uporabite kot zadnjo. Ne za okras. Čeprav je res, da je prav ta vez še posebej barvita. Z njeno pomočjo boste na vrvico pritrjevali jagode.
Jagode so lahko lesene. Kamnite. Jeklene. Volnene. Plastične. Glinene. Umetne. Steklene. Pristne. Lažne. Jasne. Oblačne. Dobro ohranjene. Obtolčene. Pisane. Nepobarvane. Podarjene. Ukradene. Očiščene. Umazane. Svete. In ne tako zelo ... Odvisno pač, kako ste zastavili svoje življenje. In po katerih vetrovih obračate svoj plašč, kadar zapiha.
A ne glede na to, kakšne jagode boste izbrali, vse se bodo prej ali slej povezale. V Veseli del. Pa Žalostni. In Častitljivi. Ter Svetli.
Z vezjo popolnosti, ki je ljubezen ( Kol 3, 14 ), na svoj življenjski rožni venec pritrdite še križ. Kristusa. In zaupajte: ljubezen, ki nas povezuje z našim Nebeškim Očetom, je vez, ki se nikoli ne pretrga.
In naj vam ne bo nerodno ... ne bodite preponižni ... predvsem pa ne preponosni ... da svojega veselja, svojih žalosti, svojega ponosa, svoje vere ne bi prepletli – premolili z Marijo.

Knjižne novosti, v: Ognjišče (2014) 9, str. 16

Zajemi vsak dan

Slaviti Boga, to je odgovor blagoslovljenih, ki razumejo svojo nalogo in z njo smisel svojega zemeljskega bivanja.

(Lojze Kozar)
Sreda, 22. November 2017

Ognjišče na Facebooku

Na vrh