Zgodbe za pogovor

Aprila leta 2002 je izšla četrta "knjiga zgodb", ki ji je zbiratelj, prevajalec in urednik Božo Rustja takrat podelil tudi "družinsko" ime "zbirka Zgodbe za dušo".
"V knjigi Zgodbe za pogovor, ki se uvršča v zbirko uspešnic iz zbirke Zgodbe za dušo, so zbrane zgodbe, ki bodo sodobnemu bralcu pomagale v nekaterih ključnih pa tudi težavnih trenutkih osebnega življenja, življenja z drugim(i), v družini ter v družbi. Vsaki zgodbi so dodana vprašanja, točke za pogovor ter misli, ki bodo lahko usmerila razmišljanje ter poglobile sporočilo zgodbe. Knjigo, ki jo bodo številni bralci prepoznali po nekaterih zgodbah, ki so bile objavljene v Ognjišču, bogatijo izvirne barvne ilustracije Petra Škerla," je zapisal Božo v prvi predstavitvi maja 2002.

Tudi ta knjiga je šla hitro med bralce in že maja leta 2005 je bil potreben ponatis ... v teh dneh tudi tega zmanjkuje ... le še nekaj deset izvodov je po naših knjigarnah.

Kaj nam prinašajo Zgodbe za pogovor? - Zgodbe za pogovor bralca najprej usmerijo, da se "pogovori" sam s seboj - pomagajo mu spoznavati, da se sreča in bogastvo pravzaprav skrivata v notranjosti vsakega človeka, ... da mora posameznik prepoznati svoje sposobnosti, ... odkrivati svoj značaj, z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi, ter si odgovoriti na vprašanje: kaj prinaša resnično srečo. Zelo pomemben je pogled v notranjost, ... človek naj se ne ozira samo naokoli, ozre naj se vase in odkrije, kaj je tisto, kar mu pomaga, da je mladosten, živahen ... v svojem doživljanuju, ravnanju ... končno bo našel tudi odgovor, koliko je pristen, ali ni morda  preveč narejen človek ... suženj svojih navad. - V drugem delu pa potem zgodbe bralca peljejo k bližnjemu ... sprašujejo, kako, kako zna pristopiti k človeku ... pomagajo najti drugačno, novo pot, kako stopiti do človeka, ki je v težavah, ki ga prosi, kako naj se obnaša v kočljivih življenjskih situacijah, ko je treba požreti kakšno užaljenost, zamero ... in se ne prepirati ... Svarijo ga, naj ne sodi prehitro ljudi in razmer, dogodkov, raje se nekoliko ustaviti in  res premisliti ... preden koga sodim ... Zelo važno je tudi, kakšen želim biti pred drugimi, ali se morajo drugi meni uklanjati, ravnati po moji meri ... Ali se zavedam, da so potrebna tudi čustva in nisem samo razumsko bitje? ... Zgodbe v tretjem delu spominjajo na notranjo rast osebnosti: sprašujejo, kaj v življenju resnično osrečuje, kdo je srečen človek, kaj je pravzaprav sreča ... kako sprejemati težave življenja in se soočati z nesmislom bivanja ... tudi o delomaniji je govora ... pa o navezanosti na stvari ... koliko sem ujetnik udobja, ali sem pripravljen kaj tvegati, da se osvobodim sužnosti prijetnega počutja? - V četrtem delu nas zgodbe usmerjijo v družino in vzgojo: Kaj je tisto, kar družino osrečuje? ... ali starše ubogam, učitelje poslušam, spoštujem? ... Temelji zaupanja vase so postavljeni prav v družini in otroku ne smemeo vse prinesti na krožniku: soočiti se mora z izzivi in težavami življenja in nanje odgovoriti. Kaj pa zakonska zveza? Kaj je potrebno za razumevanje v zakonu? kako se rodijo zakonske težave. ...Tu so še odnosi v družbi? Tudi o tem nam pripovedujejo zgodbe in nam postavljajo nekaj važnih vprašanj: Kako pravično vladati, kakšne so pravice delavcev in njihovo dostojanstvo, koliko podlegamo čredniški miselnosti, kakoo se soočamo z nepravilnostmi v družbi, ali se zavedamo, da dobrine pripadajo vsem in ne samo vladajoči eliti ... kako odgovorno ravnamo z naravo ... (Marko Čuk v Ognjišču)

    zbral Božo Rustja
    ZGODBE ZA POGOVOR
    144 strani, 11,5 x 20,5 cm,
    trda vezava, barvne ilustracije Petra Škerla
    redna cena: 5,84 €,
    s kartico zvestobe: 5,26 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo
    v spletni knjigarni Ognjišča

ZG za pogovor 3D

iz vsebine

 KJE JE SREČA?
Kaj prinaša resnično srečo?

ZG za pogovor foto1Njegovo veličastvo kralj Jurij je bil zelo žalosten. Zdravja, služabnikov in služabnic, pijače in jedače, moči in priljubljenosti je imel več kot si je želel, sreče, veselja in miru pa ne!
Sedeč na kraljevem prestolu je nezadovoljno govoril: "Moje srce je prazno. Počutim se žalostnega, potrtega in naveličanega. Nič in nihče me ne more zadovoljiti!"
V nekem pogovoru je kralj zaupal svojemu prijatelju: "Zelo sem nesrečen. Počutim se samega in osamljenega. Vse moje bogastvo in prijetno življenje sta mi v breme. Prosim, dajte mi zdravilo, ali pa bom umrl." Po dolgem molku je eden od prijateljev rekel: "Samo na eno zdravilo sem pomislil: poišči res srečnega človeka v svojem kraljestvu. Ko ga boš našel, nekaj časa preživi z njim pod isto streho in deli z njim hrano. Celo v njegovo obleko se oblači. Takrat in samo takrat bo tvoje veličanstvo našlo srečo in mir."
Naslednji dan je kralj poslal svoje služabnike na vse štiri strani, da bi poiskali srečnega človeka. Eden od služabnikov je vprašal zelo bogatega trgovca: "Odkrito mi povejte, ali ste, tako bogat in uspešen trgovec, resnično srečni?"
Bogataš je odgovoril: "Res imam veliko denarja, varnost, veliko družino, prijetno življenje in udobje. Toda še veliko stvari si želim. In kako naj bom srečen, če jih nimam?"
Drugi služabnik je srečal izredno priljubljenega in slavnega pevca, ki so ga množice oboževale. Rekel mu je: "Zelo si priljubljen in ljudje kar ponorijo, ko te zagledajo. Povej mi, ali si res srečen in zadovoljen?"
Odgovoril mu je: "Ne, nisem, Kako naj bom srečen, ko pa si še drugi pevci prizadevajo za ploskanje množic in za priljubljenost?"
Dnevi so minevali, a iskanje je bilo neuspešno. Kraljevi odposlanci so spraševali profesorje, pisatelje, bankirje, politike, zdravnike, generale, umetnike, toda naj so si še tako prizadevali, v celem kraljestvu niso mogli najti nobenega res srečnega človeka.
Ko so se utrujeni in razočarani vračali, so v bližini kraljeve palače sedli pod drevo na bregu reke. Prav blizu so zagledali preprostega in revnega moža, ki je mirno počival v senci drevesa. Približali so se, mu razložili svoj neuspeh ter mu zaskrbljeno dejali: "Veš, v celem kraljestvu ne moremo najti niti enega samega srečnega človeka! Kaj bomo rekli kralju?"
"Kako je to mogoče?" je odgovoril reven mož. "Saj so še srečni ljudje v naši deželi! Jaz sem že eden od njih. Srečen in zadovoljen sem."
Presenečeni so dejali: "Kaj? Ti si srečen? Tako preprost človek si! Kdo bi lahko na to pomislil?"
Kraljevi služabniki so ga prosili: "Če si res srečen, potem te prosimo, da greš z nami v kraljevo palačo. Kralj te potrebuje!"
Kralj je vprašal preprostega človeka: "Si res srečen? Resnično srečen?"
"Da, veličanstvo. Srečen, zelo srečen sem."
"Potem te prosim, da mi priskočiš na pomoč, kajti samo ti mi lahko pomagaš!"
Mož je presunjen začel v zadregi govoriti: "Jaz? Veličanstvo! Jaz naj pomagam vam, kralju? Ne, nič ne morem storiti za vas."
"Da, lahko," je odgovoril kralj. Prosim te, dovoli mi, da nekaj časa preživim v tvoji hiši, nosim tvoje obleke in sem deležen tvoje hrane. To je vse, kar te prosim."
"Toda veličanstvo, zelo mi je žal!" je odgovoril mož. "Te usluge vam ne morem narediti. Zagotavljam vam, da nikoli nisem imel hiše, niti kolibe ne. Nimam druge obleke kot to, ki jo nosim. In nimam drugega obroka kot star kruh, ki ga naprosim po ulicah in cestah!"

VPRAŠANJA ZA POGOVOR

Zakaj je bil kralj tako nesrečen?
Zakaj je bil revni, preprosti mož tako zelo srečen?
Zakaj so se vse velike in priljubljene osebnosti v kraljestvu počutile nezadovoljne in nesrečne?
So blaginja, moč, priljubljenost, ugodje, časti in podobne reči potrebne za srečo? Zakaj?
Katere stvari pa so po tvojem potrebne za srečo? Naštej jih! Razloži, zakaj prav te?
Je razlika med užitkom in srečo? V čem je po tvojem ta razlika?
Ali lahko ti osrečuješ ljudi? Kako?
Ali si že kdaj srečal resnično srečnega človeka? Poskušaj se ga spomniti. Kaj je njega in druge delalo srečne?
Ali si ti že bil kdaj resnično srečen v svojem življenju? Kdaj? Lahko poveš in razložiš to svojo izkušnjo?
Ali pogrešaš kakšno stvar, ki bi te delala srečnega? Kaj je to?
Poznaš ljudi, ki v družbo prinašajo veselje in srečo? Kaj pa ljudi, ki so prinesli srečo v tvoje življenje? Kdo so bili ti ljudje? Kaj so storili, da so te osrečili?

VPRAŠANJA ZA RAZMIŠLJANJE

Sreče ni mogoče najti "nekje drugje", je prav "tu". Ni nekje zunaj, je tu notri.
Sreče ni v tem, kar imamo, ampak je v tem, kar smo.
Iskati srečo izven sebe, je podobno, kot če bi šla riba iz vode, da bi bila srečna.
Užitki nasičujejo in se jih naveličamo, sreča radosti in navdušuje.
Zadovoljstvo je sad polnosti našega življenja, ne pa velikega imetja, ki ga nekdo premore.
Današnja miselnost nam dopoveduje, naj si prizadevamo za količino, čimveč uživati! Miselnost sodobnega sveta nas tako "programira" za nesrečo.
Potrošniška družba nas vara! Obljublja, da nam bo dala tisto, česar dejansko ne more dati.

 

KDO JE KRIV - JANEZ IN ROŽA
Kako se obnašati v kočljivih življenjskih trenutkih? Se rad kregam?
ZG za pogovor foto2Na gričku je stala lična hišica. Neke noči jo je nenadoma zajel požar. Mlad par, Janez in Roža, njena prebivalca, sta se rešila iz plamenov in zbežala na prosto. Komaj sta ušla ognju, že se je med njima vnel prepir.
Janez je jezno dejal: “Stokrat sem ti rekel, da nikoli ne hodi spat, ne da bi ugasnila ogenj v kuhinji! Poglej, kaj se je zgodilo. Si sedaj zadovoljna?”
“To že ni moja krivda!” mu je na isti način odgovorila Roža. “Ti si kriv. Saj sem ti tisočkrat dejala, da ne kadi v postelji. Toda ti nič! Kakor da nisi razumel. Kaj ne vidiš, da je začelo goreti v spalnici in ne v kuhinji? Jasno je, kdo je kriv. Ti, ti si kriv!”
“Bodi tiho!” je zavpil Janez. “Samo zaničevala in zmerjala bi me. Jaz pa trdim: to je tvoja krivda. Ja, tvoja in samo tvoja!”
Medtem ko sta se prepirala, se je ogenj razširil. Zagorela je hiša. Preden sta Janez in Roža končala prepir in odkrila, kdo je kriv, je njuna prijazna hiša postala kup pepela.

TOČKE ZA PREMIŠLJEVANJE
1. Na kakšen način sta osebi, opisani v zgodbi, napačno zastavili pogovore? Kaj je bila posledica njunih napak?
2. Česa se najprej nagonsko lotimo, ko se zgodi kakšna nesreča? Zakaj? Kakšne so posledice takega obnašanja?
3. Ali ti značaja v zgodbi povesta kaj o načinu, kako ravnaš, ko nastanejo spori? V čem ste si podobni? Razmisli o svojih reakcijah.

pripravlja: Marko Čuk


20 let zgodb za duso3

Zajemi vsak dan

Jožef in Marija sta bila kot zakonski par svetišče človeške ljubezni, ki je sprejelo Jezusa … Vsaka družina je včlenjena v nadaljevanje učlovečenja na tem svetu.

(Marjan Turnšek)
Ponedeljek, 22. Januar 2018

Ognjišče na Facebooku

Na vrh