Zbirka treh lepih knjig, nadvse primernih za prav posebni otrokov dan. Svetopisemske zgodbe, molitve in domiselna otrokova spominska knjiga bodo navduševale družine in jim pomagale na začetku njihove poti v svet vere

V darilni škatli so tri knjige: Moje krstne svetopisemske zgodbe; Moje prve molitve in Moja krstna spominska knjiga

iz vsebine:

Moje krstne svetopisemske zgodbe (prelistaj)

Vam bodo pomagale, da svojemu otročičku približate Boga, ki je ustvaril nas in ves svet.V knjižici je zbranih 22 zgodb (osem starozaveznih in 14 iz Nove zaveze). Začne se s stvarjenjem, sledi Noetova in Mojzesova zgodba, središče Stare zaveze so zapovedi, Izraelcem nato Bog izbere kralja, pomembno mesto pa imajo tudi zgodbe preroka Elija, Jona in Danijela. Z Jezusovim rojstvom se začenja pot odrešenja: iščejo ga modri, Jezus odrašča, učence uči moliti, ljudem pokaže, da skrbi zanje, dela čudeže, govori jim v prilikah: o usmiljenem Samarijanu, o izgubljeni ovci, Zaheju ... Jezus pa na svoji poti sreča tudi sovražnike, sklenejo ga umoriti in ga pribijejo na križ, toda Jezus tetji dan vstane, se prikaže učencem in gre v nebesa ...

Moje prve molitve (prelistaj)

"Tvoji otroci bodo kakor oljčne mladike okrog tvoje mize," je moto druge knjižice. Otroci se v molitvi obračajo k Bogu, ki je velik, ustvaril je velike stvari: zemljo, vesolje, prav tako pa tudi majhne, naše vsakdanje ... on je naš Oče, ki ga lahko prosimo za vse, kar potrebujemo, nanj se lahko obrne vsa naša družina, prijatelji ... Otroci ga prosijo, naj bo njihov Prijatelj, Brat ... zahvaljujejo se za svet okoli nas, za morje, živali, rastline ...molijo tudi za druge, da bi jih imeli radi.V knjižici lahko starši svojega otroka naučijo zahvaljevanja, molitev ob posebnih dnevih (božič...) pa tudi vsakodnevnih molitev zjutraj in zvečer. Veliko lepih molitev, tistih znanih (očenaš, Tebe ljubim, O Jezus, blagoslovi me, Sveti angel...) kot tudi nekaj povsem novih, izvirnih, tudi domačih (Berta Golob) in pesmic ...

Moja krstna spominska knjiga (prelistaj)

Starši bodo lahko tu zapisali vse lepe trenutke v življenju otroka, nastala bo lepa spominska knjiga, ki jo bodo tudi kasneje lahko večkrat pogledali in se skupaj z otroki veselili čudeža življenja. Tu je prostor, da lahko vpišejo vse podatke o otroku - ki jih spremljajo molitve in blagoslovi ter zahvale za srečno rojstvo. Navedejo lahko prve obiskovalce, vse domače (družinsko drevo), očetovo in materino družino,  prostor je za zahvalo, spodbude in želje otroku v teh prvih letih življenja. Sledi opis doma, domače hiše, sobe ... prostor je za vse tisto, kar ima otrok najraje ... Največ pa ga je posvečenega nadvse slovesnemu dnevu - svetemu krstu ...

pripravlja Marko Čuk

Knjiga Angeli zate je nadaljevanje predhodnih dveh, ki sta z naslovoma Angeli na poti življenja (2017 - razprodano) in Čisto vsakdanji angeli (2019) že izšli pri Ognjišču. Pater Janez Šamperl je v uvodniku o knjigi zapisal: "Ob 40-letnici duhovništva bi jo rad – v zahvalo Bogu in tolikim ljudem: domačinom, prijateljem, dobrotnikom, asiškim romarjem, Frančiškovemu svetnemu redu, prostovoljcem in še mnogim, katerim sem bil oskrbnik Božjih skrivnosti – tudi tebi, ki bereš – podaril kot skromno darilo v znamenje svoje hvaležnosti.
Želel sem narediti izbor angelov iz prvih dveh knjig in dodati še kakšnega novega, ki je medtem nastal, a je bil odgovor urednice Hedvike Dermol Hvala popolnoma nepričakovan: »Ne, ne, pater, izbor angelov ohranite za kakšen poznejši čas, za kakšno drugo obletnico. Zdaj le pišite, zagotovo se bo nabralo dovolj angelov za novo knjigo.« Nisem bil najbolj prepričan, da bo to uspelo, a prišel je čas koronavirusa, ki je prinesel veliko ‘angelskega časa’ za razmislek, snovanja in navdihe. Število zapisanih angelov se je hitro večalo in močno preseglo načrtovano. Zamislil sem si namreč: če Bog da, naj bo v knjigi simboličnih 40 angelov za 40 let mojega duhovništva – torej za vsako leto po en angel zate, zame, za vse, posebej še za umetnico Miro Ličen, ki je prispevala svoje prekrasne angele na steklu. S svojo tehniko slikanja je dosegla, da angele, ki so po svoji naravi čisti duhovi, lahko ‘vidimo’ in jih občudujemo v njihovi harmoničnosti, drugačnosti in prosojni lahkotnosti. (...)

 V nekoliko neobičajnem letu 2020, ko se je čas začel vrteti malce drugače, je p. Janez ponovno pustil angelom prosto pot. Božji poslanci so tako stopili iz svoje nevidnosti in postali več kot samo črke na papirju. Spregovorili so z jasno mislijo, včasih odmaknjenostjo, predvsem pa z dramečo milino, ki bralca ne pusti ravnodušnega.
Izbrani angeli simbolično ponazarjajo 40-letno duhovniško pot in so razvrščeni v štiri skupine. Sklop prvih desetih angelov z naslovom Odpiranje duhovnih oči nas vodi po poti razmišljanja, iskanja, veselja, trpljenja do spoznanja o življenjskem pomenu vogelnega kamna, opore v Bogu. A še tako močni temelji se lahko zamajejo, ko na pot stopijo nepredvidljive prepreke. So lahko za človeka spodbuda, prebujenje?
Prisluhnimo prhutanju kril in začutili bomo pravo smer. Tudi v Negotovosti jutrišnjega dne angeli ne dopustijo, da bi obstali, obupali. Čeprav žalostni ugotavljajo, da vrednote med nami kopnijo, da so naše oči zatemnjene, naš korak utrujen, človeško drvenje zaskrbljujoče, gre življenje naprej. Napovedana nadloga sicer nekoliko zaustavi naš korak, a angeli solzne doline razpodijo temne oblake. Ponovno se zavemo kamnov ob poti, sonca in lune, bližine ljudi. Asiški sneg očisti naš svet, in v človeku, popotniku skozi življenje, se znova rojeva upanje: »Zaupaj, saj si med brati.«

Štirideset angelov je tako pod prsti p. Janeza zaokroženo spletlo venec pričujoče knjige. Vsak zase in vsi skupaj so Božji poslanci za nas, za ljudi. Odprimo svoja srca in prepustimo se šepetu, dihu in glasbi nevidnih perutnic, ki »nenehno igrajo Božjo melodijo«. (mag. Hedvika Dermol Hvala)

iz vsebine:

Lepi so,
ti angeli,
Božji poslanci.
V neizmernih trumah
in korih se gibljejo.
Njihove peruti se prepletajo,
a nikoli ne zaletajo.
Angelski jezik govorijo,
se nebeško smejijo,
drug z drugim svoj prostor
delijo,
dobri in srečni,
neoporečni,
popolnoma čisti.
Eni s citrami,
drugi s cimbalami,
tretji z angelskimi glasbili
nenehno igrajo
Božjo melodijo.
Drugi kot poslanci
k ljudem na zemljo hitijo,
saj vsak človek ima
svojega angela varuha.
Tu in tam ima kdo tudi
dva ali tri,
odvisno,
koliko potrebuje pomoči.
Tretji so nadangeli,
ki jih Najvišji
pošilja za izjemne stvari.
Tako se ta angelski svet
po Božji dobroti
vrti
v blagor vseh ljudi,
v blagoslov vseh stvari.
Angeli

ANGELSKA HARMONIJA

Angelska harmonija
človeku pota odstira,
ga krepi in opogumlja,
za roko ga vodi,
da ne zablodi.
K sebi ga stiska,
ko življenje nanj pritiska,
ko se netijo dvomi
ali padajo življenja zastori.
Angelska harmonija
je Božja, je večna,
nam, umrljivim ljudem
se na žalost nemalokrat
zdi odvečna,
tečna.
Zato mnogi glasbo
navijajo
do skrajnih meja,
še kaj použijejo, da so kul od sveta.
Angelska harmonija
pa ne popušča,
ker Gospod ljubi vsakega,
tudi če posameznik tega ne dopušča.
Angela – svojega poslanca
mu pošilja na dnevne poti,
da mu nenehno o ljubezni govori.
Zbudi se, človek,
na vrsti si ti –
ljubi Boga, sebe in bližnje ljudi.
Angeli

pripravlja in izbira Marko Čuk

Aprila leta 2002 je izšla četrta "knjiga zgodb", ki ji je zbiratelj, prevajalec in urednik Božo Rustja takrat podelil tudi "družinsko" ime "zbirka Zgodbe za dušo".
"V knjigi Zgodbe za pogovor, ki se uvršča v zbirko uspešnic iz zbirke Zgodbe za dušo, so zbrane zgodbe, ki bodo sodobnemu bralcu pomagale v nekaterih ključnih pa tudi težavnih trenutkih osebnega življenja, življenja z drugim(i), v družini ter v družbi. Vsaki zgodbi so dodana vprašanja, točke za pogovor ter misli, ki bodo lahko usmerila razmišljanje ter poglobile sporočilo zgodbe. Knjigo, ki jo bodo številni bralci prepoznali po nekaterih zgodbah, ki so bile objavljene v Ognjišču, bogatijo izvirne barvne ilustracije Petra Škerla," je zapisal Božo v prvi predstavitvi maja 2002.

Kaj nam prinašajo Zgodbe za pogovor? - Zgodbe za pogovor bralca najprej usmerijo, da se "pogovori" sam s seboj - pomagajo mu spoznavati, da se sreča in bogastvo pravzaprav skrivata v notranjosti vsakega človeka, ... da mora posameznik prepoznati svoje sposobnosti, ... odkrivati svoj značaj, z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi, ter si odgovoriti na vprašanje: kaj prinaša resnično srečo. Zelo pomemben je pogled v notranjost, ... človek naj se ne ozira samo naokoli, ozre naj se vase in odkrije, kaj je tisto, kar mu pomaga, da je mladosten, živahen ... v svojem doživljanuju, ravnanju ... končno bo našel tudi odgovor, koliko je pristen, ali ni morda  preveč narejen človek ... suženj svojih navad. - V drugem delu pa potem zgodbe bralca peljejo k bližnjemu ... sprašujejo, kako, kako zna pristopiti k človeku ... pomagajo najti drugačno, novo pot, kako stopiti do človeka, ki je v težavah, ki ga prosi, kako naj se obnaša v kočljivih življenjskih situacijah, ko je treba požreti kakšno užaljenost, zamero ... in se ne prepirati ... Svarijo ga, naj ne sodi prehitro ljudi in razmer, dogodkov, raje se nekoliko ustaviti in  res premisliti ... preden koga sodim ... Zelo važno je tudi, kakšen želim biti pred drugimi, ali se morajo drugi meni uklanjati, ravnati po moji meri ... Ali se zavedam, da so potrebna tudi čustva in nisem samo razumsko bitje? ... Zgodbe v tretjem delu spominjajo na notranjo rast osebnosti: sprašujejo, kaj v življenju resnično osrečuje, kdo je srečen človek, kaj je pravzaprav sreča ... kako sprejemati težave življenja in se soočati z nesmislom bivanja ... tudi o delomaniji je govora ... pa o navezanosti na stvari ... koliko sem ujetnik udobja, ali sem pripravljen kaj tvegati, da se osvobodim sužnosti prijetnega počutja? - V četrtem delu nas zgodbe usmerjijo v družino in vzgojo: Kaj je tisto, kar družino osrečuje? ... ali starše ubogam, učitelje poslušam, spoštujem? ... Temelji zaupanja vase so postavljeni prav v družini in otroku ne smemeo vse prinesti na krožniku: soočiti se mora z izzivi in težavami življenja in nanje odgovoriti. Kaj pa zakonska zveza? Kaj je potrebno za razumevanje v zakonu? kako se rodijo zakonske težave. ...Tu so še odnosi v družbi? Tudi o tem nam pripovedujejo zgodbe in nam postavljajo nekaj važnih vprašanj: Kako pravično vladati, kakšne so pravice delavcev in njihovo dostojanstvo, koliko podlegamo čredniški miselnosti, kakoo se soočamo z nepravilnostmi v družbi, ali se zavedamo, da dobrine pripadajo vsem in ne samo vladajoči eliti ... kako odgovorno ravnamo z naravo ... (Marko Čuk v Ognjišču)

že objavljene zgodbe:

Veveričja družina

Kdo je kriv?

Kje je sreča?

Vodnjaki

pripravlja: Marko Čuk

Med največjimi osebnostmi druge polovice 20. stoletja in začetka tretjega tisočletja je bil Janez Pavel II., prvi slovanski papež, ki je Cerkev vodil skoraj 27 let (1978-2005). V tej knjižici je na kratko predstavljeno njegovo življenje in apostolsko delovanje. Kot potujoči oznanjevalec evangelija je prepotoval ves svet in se srečeval z milijonskimi množicami. Njegovi najljubši sogovorniki so bili mladi.Papež Wojtyla je šel v zgodovino, ki jo je s svojo veliko osebnostjo pomagal spreminjati. Prav gotovo je bil papež, ki ga je videlo največ ljudi, ki so ga največkrat fotografirali in snemali, tudi papež, ki so se ga največkrat dotaknili. Njegove knjige so izšle v milijonskih nakladah v vseh glavnih svetovnih jezikih. Spodobi se, da na kratko prikažemo življenje in delo tega 264. papeža katoliške Cerkve, ki je “prišel od daleč”, kot je dejal 16. oktobra 1978 zvečer, ko se je prvič pokazal v srednji loži vatikanske bazilike. Ta kratki življenjepis podaja bistvene značilnosti njegove dolge papeške službe.

iz vsebine:

"Stražarji jutra" so njegovi ljubljenci

Vsem je bila znana posebna ljubezen Janeza Pavla II. do mladih, ki jih je med nočnim bedenjem na univerzitetnem kampu Tor Vergata pri Rimu 19. avgusta 2000, med svetoletnim romanjem mladih, imenoval “stražarji jutra”. “Papež ima rad vse, vsakega človeka in vse ljudi,” je dejal na začetku svoje papeške službe, “posebno ljubezen pa čuti do mladih.” To je dokazoval na nešteto načinov: prijateljsko se jim je izpovedoval (“Tudi jaz sem nekoč imel dvajset let, kot vi,” je dejal v Bernu 5. junija 2004. “Čutil sem veselje do športa, smučanja, igranja na odru. Študiral sem in delal, iskal sem smisel svojega življenja. Našel sem ga v hoji za Jezusom”); objemal jih je, ne meneč se za ceremonial; prepeval je z njimi “Alé ooo, alé ooo”. Na svetovnem dnevu mladih v Manili leta 1995 jim je v šali rekel: “Recite mi Karol.” Želel je, da se na vsakem apostolskem potovanju sreča posebej z mladimi. To mu ni bilo dovolj: leta 1985 je dal pobudo za “svetovne dneve mladih”, ki se naj bi obhajali v krajevnih Cerkvah (škofijah) na cvetno nedeljo, vsako drugo leto pa v vnaprej izbranem kraju, kamor bi se sešli mladi z vsega sveta. “Svetovne dneve mladih sem si zamislil kot močan trenutek, kjer bi mladi lahko srečali Kristusa, večno mladega, in se od njega naučili biti oznanjevalci evangelija za druge mlade.”
Janez Pavel II. je mlade izbral za svoje najljubše sogovornike, vendar se jim ni dobrikal, še manj pa jih varal s tem, da bi “omilil” evangeljsko oznanilo. Pred nje je postavljal velike zahteve in jih vabil, naj imajo svoj pogled vedno uprt v Kristusa. “To poletje znova odkrite čistost” (Rim, 8. julija 2003). “Iskreno priznajte, da niste gospodarji samih sebe, in odprite se Njemu, ki vas je ustvaril iz ljubezni in hoče iz vas napraviti dostojne in svobodne osebe” (Kazahstan, 22. septembra 2001). Predvsem pa jim je kazal Kristusa kot edini vir prave sreče. “On vas čaka, ko vas ne zadovolji nobena stvar, ki jo odkrijete; on je lepota, ki vas tako privlači; on vas izziva s tisto žejo po poštenosti, ki ne dopušča kompromisov; on vas spodbuja, da odložite maske, ki napravijo življenje lažno; on bere v srcih najbolj pravilne odločitve, ki bi jih drugi radi zadušili” (Tor Vergata, Rim, 19. avgusta 2000).
Ti njegovi najljubši sogovorniki so se vedno navdušeno zgrinjali okrog njega, v urah zadnjega trpljenja in smrti so bili ob njem še bolj kot kdaj prej. Malo pred koncem svojega življenja jim je izrekel zadnjo
zahvalo: “Iskal sem vas. Zdaj ste pa vi prišli k meni. Zahvaljujem se vam.”

pripravlja Marko Čuk

Knjiga Pot (Camino) je temeljno delo ustanovitelja Opus Dei (Božje delo) Jožefamarije Escrivá de Balaguerja, ki ga je sv. Janez Pavel II. 6. oktobra 2002 razglasil za svetnika. Osnovno gradivo Poti sestavljajo razmišljanja o odlomkih iz Svetega pisma, povzetki pogovorov, osebne izkušnje in odlomki iz pisem. Knjiga je nastala iz globoke krščanske izkušnje in želi voditi k Božji ljubezni in k življenju v Gospodu. 999 točk je bilo napisanih v želji, da pomagajo najti luč Življenja in da tako zemeljske poti, navadne poti vseh ljudi, spremenijo v pot, ki vodi k svetosti ter v kraljestvo, “ki ni od tega sveta”. (Jn 18, 36). Kdor jo bo bral s takšnim pričakovanjem, je ne bo odprl zaman. (...) Doslej je Pot izšla v 461 izdajah v skupni nakladi skoraj 4.800.000 izvodov, in sicer v 52 različnih jezikih. V slovenščini je izšla najprej v Argentini, leta 2005 je izšla v novem prevodu prvič pri Ognjišču, leta 2011 smo jo prvič ponatisnili, pred nedavnim (2022) pa še drugič.

Enajst let po smrti pa je izšla še knjiga Brazda, ki jo je Jožefmarija napovedal že leta 1950, vendar pa je zaradi obsežnega pastoralnega dela ni uspel še zadnjič pregledati. Tudi Brazda je sad notranjega življenja Escrivaja. Napisana je z namenom, da spodbuja osebno molitev, misli ustanovitelja Opus Dei so nabrane iz njegovih obsežnih izkušenj z dušami, to je pravi sprevod vrlin, ki morajo sijati v življenju kristjanov: velikodušnost, drznost, veselje, iskrenost, naravnost, lojalnost, prijateljstvo, čistost, odgovornost ... Vse to vključuje široko obzorje človeške popolnosti, ki jo svetnik odkriva v Jezusu Kristusu, popolnem Bogu in popolnem človeku

iz vsebine

– Naj tvoje življenje ne bo neplodno. – Bodi koristen. – Pusti sledi za sabo. – Razsvetljuj z lučjo svoje vere in ljubezni.
– Naj bodo tvoja dejanja in besede takšne, da bodo vsi, ko te bodo videli ali slišali, rekli: ta prebira življenje Jezusa Kristusa.
– Ne reci: “Sem pač takšen ... tak je moj značaj.” To je v resnici znak šibkosti tvojega značaja. Bodi mož ...
–Videti je, da nisi sposoben občutiti Kristusovega bratstva: v drugih ne vidiš bratov, temveč tekmece.
– Radoveden si in zvedav, vohljaš in ogleduješ: ali te ni sram, da si celo v svojih slabostih tako malo moža? – Bodi mož: radovednost do drugih naj nadomesti želja po resničnem spoznanju samega sebe.
– Kritizirati, rušiti, ni prav nič težko: celo najbolj preprost delavec zna s svojim orodjem okrušiti plemenit in lep kamen katedrale.— Graditi: za to delo je treba mojstra.
– Ne grajaj, dokler še čutiš jezo zaradi storjene napake. – Počakaj do naslednjega dne ali še dlje. – Potem pa po premisleku mirno le izrazi svojo grajo. — Z eno samo ljubeznivo besedo boš dosegel več kot po treh urah prerekanja. – Umeri svoj značaj.
– Ker si strahopeten, ostajaš nečimrn, nepremišljen, lahkomiseln. Kaj drugega kot strahopetnost je to, da se nočeš soočiti s samim sabo?
– Vztrajaj v molitvi. – Vztrajaj, čeprav se ti zdi tvoje delo neplodno. – Molitev je vedno plodna.

pripravlja: Marko Čuk

Duhovne vaje za škofe, duhovnike, redovnike in bogoslovce

Knjiga prinaša trideset premišljevanj, ki so sad devetih duhovnih vaj, ki jih je vodil "preprosti" župnik Maks Ipavec. Ognjišče jih je izdalo tudi zato, ker je avtor posamezne meditacije tako sestavil, da bi nekatera razmišljanja lahko vzeli v roke tudi laiki. Spregovori o veri (ob zgledu Abrahama), ki je potrebna ne samo posvečenim osebam, ampak slehernemu človeku. Vsak lahko pride v stisko in se mora odločiti ali za Boga ali za kaj drugega. Pripoveduje o življenju družine, človekovi sreči, smislu življenja (sv. Pavel)… Tudi razmišljanje o svetnikih je namenjeno vsem ljudem.

Razmišljanja iz knjige so ljudem blizu tudi zato, ker je Maks ves čas svoje duhovniške službe deloval na župniji od (nedeljskega) kaplana, prek župnika in dekana. Srečal se je z vsemi sloji vernikov (meščani, podeželani, tržani …). Dodobra je spoznal človeške stiske. 
Temelj vsakega razmišljanja je sicer Sveto pismo, večno živa Božja beseda, kjer so obdelana skoraj vsa človekova izkustva. upošteva cerkvene učitelje, ki so jo praktično razlagali, prinaša aktualni nauk Jezusove Cerkve in vsakdanje izkustvo dušnega pastirja, ki noče zagnati vesla iz rok ampak se izroči v molitvi zgodnji danici – Mariji, ki vodi naš čolnič življenja v večni pristan Božje ljubezni. Iz meditacij je tudi očitno, da Maks veliko bere, saj v svoja razmišljanja vpleta tudi misli pesnikov in pisateljev, domačih in tujih, ki so zelo globoko prodrli v globino človeške duše in njenih problemov.

Ob premišljevanjih z duhovnih vaj bomo bolj pozorni na svoje duhovno stanje in se nam bo z njihovo pomočjo morda lažje pogovarjati z Bogom in s samim seboj. Izdaja knjige Pričevalci vstalega Kristusa bo dosegla svoj namen, če bomo z njeno pomočjo lažje našli pot do sebe, do bližnjega in do Boga. Ta je sicer dolga, zahtevna in večkrat mučna ... vendar te po romanjih skozi pokrajine življenja pripelje najbližje k sebi, v samo kamrico tvojega srca.

več o Maksu Ipavcu, avtorju knjige in voditelju devetih duhovnih vaj v pogovoru za Ognjišče (Gost meseca) Ognjišče, 2021, leto 57, št. 10, str. 6-10.

Sveti Avguštin se je mogel dvigniti iz blata mnogih grešnih nagnjenj, ker se je po vztrajnih molitvah svoje mame Monike, po bistroumnih pridigah milanskega škofa Ambroža in po branju Svetega pisma docela odločil za dobroto, ljubezen in lepoto Boga, ki je zažarel v njegovem življenju. V Izpovedih je povsem odkril svoje nemirno srce:

»Pozno sem te vzljubil,
lepota, večno davna, večno nova,
pozno sem te vzljubil!

Vabil si in klical – in prebil si mojo gluhoto.
Bliskal in žarel si – in pregnal si mojo slepoto.
Sladko si mi dehtel in srkal sem tvoj vonj – po tebi koprnim.
Okusil sem te – in sem te lačen in žejen.
Dotaknil si se me – in zagorel sem po tvojem miru.
(Avrelij Avguštin, Izpovedi 10,27).

Naj usmiljeni Bog na duhovnih vajah prebije tudi mojo gluhoto ter prežene mojo slepoto. O, da bi tudi jaz okusil božjo bližino, ko sem duhovno lačen in žejen.
Dotakni se me, o Bog, s svojo milostjo in ljubeznijo, da bom zagorel po tvojem miru. Naj prodre vame tvoj velikonočni mir, da bom odšel v tvoj vinograd poln velikonočnega veselja in novega upanja.
Življenje je močnejše od smrti. Hočem pričevati za večno živega Jezusa iz Nazareta!

pripravlja in izbira Marko Čuk

Prvo otrokovo Sveto pismo je knjiga svetopisemskih zgodb, molitev in spominska knjiga s podatki o otrokovem prvem letu življenja. Posebno posrečene in privlačne so ilustracije, tako da bi ga lahko imenovali kar Sveto pismo v slikah. Priljubljene in dobro znane svetopisemske zgodbe so povedane s preprostimi besedami in zelo na kratko, velik poudarek pa je na prisrčnih ilustracijah, tako da si lahko otrok zgodbo hitro zapomni. V tem otrokovem prvem Svetem pismu je 25 svetopisemskih zgodb iz Stare zaveze in 60 iz Nove zaveze.
Krstno sveto pismo pa je tudi svojevrstna spominska knjiga, zelo osebna, saj lahko že na prvi strani (v okence) nalepite otrokovo sliko, napišete njegovo ime, kdo mu je knjigo podaril, kdaj je bil pri krstu ... Vse podatke spremlja tudi molitev, s katero se starši zahvaljujejo za čudež novega življenja in za skrivnost človeške ljubezni. Ko pa otrok odraste, lahko sam izpolni podatke na naslednjih straneh: napiše imena svojih staršev, naslov in s pomočjo staršev vstavi tudi podatke na družinskem drevesu, ter vpiše nekaj pomembnih dogodkov na poti njegove rasti in napredovanja. Na koncu knjige je še nekaj molitev, tistih najbolj preprostih, ki jih starši z otrokom molijo zjutraj in zvečer.
Zdaj v novi izdaji,  vezani v belo usnje s srebrnim napisom. V prodaji pa sta tudi obe prejšnji izdaji, Krstno Sveto pismo za dečke (v modri barvi) in Krstno Sveto pismo za deklice (v roza barvi).

iz vsebine:

Nebeški Oče, Stvarnik vsega dobrega,
hvala ti za dar tega dragocenega otroka,
za čudež tega ljubega otroka,
za čudež novega življenja
in za skrivnost človeške ljubezni.

Otroci so blagoslov in dar
od Gospoda.
Psalm 127,3

Povabilo na svatbo
Marija je bila povabljena na svatbo in prišel je tudi Jezus ter nekaj njegovih prijateljev. Jezus je bil že mož. Marija je vedela, da mora opraviti posebno nalogo za Boga.
Na svatbi je kmalu zmanjkalo vina. Povabljenci so ostali brez pijače. Marija je šla k Jezusu.
»Vina nimajo,« je rekla. »Ali lahko kaj narediš? Sicer bo slavje pokvarjeno.«
»Napolnite vrče z vodo,« je Jezus mirno rekel strežnikom. »Napolnite jih do vrha, potem pa nesite pokušat tistemu, ki skrbi za slavje.«
»Kakšno presenečenje!« je rekel mož, ki je pokušal pijačo. »To je čudovito vino! To je najboljše vino!« Jezusovi prijatelji so strmeli. Jezus je spremenil vodo v vino – v res najboljše vino!

Pod tvoje varstvo pribežimo,
o sveta Božja Porodnica,
ne zavrzi naših prošenj
v naših potrebah,
temveč reši nas
vselej vseh nevarnosti,
o častitljiva in blagoslovljena Devica,
naša gospa, naša srednica,
naša besednica!
S svojim Sinom nas spravi,
svojemu Sinu nas priporoči,
svojemu Sinu nas izroči.

 Marko ČUK

Razmišljanja ob novi upodobitvi križevega pota v žup. cerkvi sv. Lovrenca na Stranicah (2020), ki je delo akad. kiparja Viktorja Gojkoviča. Umetniško sveža reliefna upodobitev v umetni glini z minimalno barvno poslikavo omogoča molivcu vstopiti v doživljanje Jezusa na poti na Kalvarijo. Ta pot boja med Dobrim in zlom nam sporoča, da Jezusova pot s križem ni le pot strašnega trpljenja, ampak tudi pot ljubezni, ki pripelje v prazen grob. V knjižici je tudi kratka predstavitev podob in nekaterih podrobnosti, ki lahko pomagajo bolj doživeto moliti. (nekaj misli spodaj)

Gospod, stojim na začetku tvoje poti trpljenja. Želim zreti (kontemplirati) tvojo bolečino in se pustiti dotakniti tvojemu Božjemu usmiljenju, kajti ti si obličje Očetovega usmiljenja, ki se je utelesilo med nami. Želim si, da bi me tvoje odrešenje preželo v vsej celovitosti. Pokaži mi nov slog življenja in mi ga pomagaj zaživeti, slog, ki izhaja iz tvojega križevega pota; iz tvojega trpljenja iz ljubezni do vsakega človeka. Prebudi pri molitvi tega križevega pota mojo duhovno domišljijo in z njeno pomočjo prebudi v meni živ spomin nate. Tako živ, da me bo povezal s teboj, s tvojo človeško in Božjo resničnostjo. Vznemiri me s svojo križano ljubeznijo. Hodiva skupaj z brati in sestrami, sinodalno, to pot tvojega križevega pota. Naj notranje doživim tvoj križev pot in se pustim vneti tvoji Božji ljubezni! (iz vsebine)

Križev pot v župnijski cerkvi sv. Lovrenca na Stranicah
Akademski kipar in restavrator Viktor Gojkovič je oblikoval križev pot za župnijsko cerkev sv. Lovrenca na Stranicah (l. 2020). Uporabil je kremenit (»umetna glina«, keramični prah) v barvi teracote. Podobe križevega pota so izredno harmonično – tako barvno in po izrazu kot po velikosti – umeščene v sakralni prostor straniške župnijske cerkve.

Na upodobitvah križevega pota izrazito izstopata Kristus in križ; vse drugo ostaja obrobno. Kristus je bel, čist in brez vsake sence – povsem Božji, ves v Svetem Duhu, križ skoraj črn. Na križevem potu si jasno stojita nasproti bela in črnorjava – Kristus, Bog, in trpljenje, zlo.
(...) Na ploščah križ dosledno ni upodobljen v celoti: v duhu ga vidimo, kako sega preko njihovega roba. Torej sega k nam, v naš svet, v naš prostor, v naše življenje: s tem nam križev pot sporoča, da Kristus naše življenjske križe spreminja v svojega in postajajo orodje odrešenjske ljubezni … Torej Kristusov križ postaja del našega križa in naš življenjski križ postaja del Kristusovega križa. Pri križevem potu smo
navajeni reči, da mi pomagamo Kristusu nositi križ – v resnici nam On pomaga nositi naše križe.
Opazimo lahko tudi, da Jezus na vsaki postaji drugače objema križ: enkrat z eno roko, drugič z drugo, pa spet z obema, enkrat z ene strani, drugič z druge ... Trpljenje ima veliko obrazov in vsako obliko trpljenja vsak človek sprejema na svoj način; pa tudi isto trpljenje moramo vsak dan na novo sprejeti in nositi kot nekaj novega.

Povabljeni smo, da v podobah odkrijemo kaj novega; nekaj samo nam namenjenega, in to prav v tistem trenutku našega življenja. Zmeraj nam bo povedal kaj novega, kaj izzivalnega … Vedno pa bo njegovo končno sporočilo, da belo premaga črno, ljubezen sovraštvo, življenje smrt … Na koncu zmaga Bog. Zato se zadnja postaja, polaganje Jezusa v grob, z veliko bele, nadaljuje v prezbiterij na župnijski oltar … kjer se pri vsaki evharistični daritvi posedanja Jezusova zmaga nad smrtjo v njegovem vstajenju in se s to Skrivnostjo hrani občestvo Božjega ljudstva ter raste kot Kristusovo skrivnostno telo.
Naj vsakega molivca križevega pota napolni zavest, da je križev pot pot ljubezni, celo pot Ljubezni.

pripravlja in izbira Marko Čuk