3. april

LETA 1682 UMRL BARTOLOME ESTEBAN MURILLO

03 04 1682-Bartolome-Esteban-MurilloŠPANSKI SLIKAR (* 1618)

Bil je eden najbolj priljubljenih baročnih slikarjev v Španiji, bil je ljudski slikar za razliko od sodobnika Velazqueza. Svoj slog je razvijal pod vplivom Tiziana, Rubensa in Van Dycka, odlikuje ga tehnična dovršenost, njegove slike so idealistične in zelo privlačne, včasih celo preveč sentimentalne. Naslikal je veliko verskih motivov (Videnje sv. Antona, Sveta družina, Marijo je začel slikati kot črnolaso Španko ... Še bolj pa so bile priljubljene njegove slike iz vsakdanjega življenja (seviljski dečki, klošarji, berači ...)

 

LETA 1829 ROJEN FRAN JERIŠA

03 04 1829 Fran JerisaPESNIK (+ 1855)

Zibelka mu je tekla v Šmartnu pod Šmarno goro, z odliko je dokončal gimnazijo v Ljubljani, po maturi pa je na Dunaju študiral pravo. Po diplomi je prestopil na filozofsko fakulteto, a je kmalu umrl za kolero. K pesniškemu delu ga je spodbudilo leto 1848 – leto ‘pomladi narodov’. Po sodbi literarnega zgodovinarja Ivana Grafenauerja je bil “eden najprikupnejših pesnikov svoje dobe”. Lepe so njegove pesmi za mladino. Pesem Sem slovenska deklica, ki je uglasbena, je ponarodela.

njegova misel:

  • Češ spoznati li samega sebe, ozri se po druzih; / Da spoznadeš ljudi, v samega sebe poglej.

 

LETA 1881 ROJEN ALCIDE de GASPERI

03 04 1881 Alcide de GasperiPOLITIK, BOŽJI SLUŽABNIK († 1954)

Doma iz Trenta (Pieve Tesino), v Innsbrucku je študiral pravo, nekaj časa je bil časnikar (glavni urednik Voce cattolica, ki se je preimenoval v Il Nuovo Trentino). Leta 1911 je bil izvoljen za poslanca v državnem zboru na Dunaju (do leta 1918), leto zatem pa je ustanovil Italijansko ljudsko stranko. Mussolini ga je dal leta 1927 za dve leti zapreti. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v odporniškem gibanju in leta 1942 pomagal ustanoviti Krščansko-demokratsko stranko (Democrazia italiana). Po vojni je bil dvakrat minister za zunanje zadeve, od leta 1945-53 pa tudi premier. Vodil je italijansko delegacijo na mirovni konferenci v Parizu, Italijo je vključil v Nato, dosegel avtoinimijo J. Tirolske … Bil je velik zagovornik združene Evrope, veliko je naredil za duhovno in materialno obnovo svoje domovine po drugi svetovni vojni. Kmalu po njegovi smrti so se začele pobude za uvedbo postopka za njegovo beatifikacijo. Škofijski postopek se je uradno začel leta 1993, in Alcide De Gasperi ima naziv Božji služabnik.

zanimivost:

  • Leta 1952 se je Alcide De Gasperi kot demokrščanski predsednik vlade moral upreti papežu Piju XII., ker so ga iz Vatikana nagovarjali, naj se pred lokalnimi volitvami v Rimu poveže s desnico, da bi tako prepričili zmago rdečih (komunistov). De Gasperi pa je bil trdno prepričan, da se demokracija gradi in vzpostavlja iz sredine in povezava s skrajno desnico zanj nikakor ni bila sprejemljiva.

nekaj njegovih misli:

  • Politika pomeni nekaj uresničiti.
  • Zdaj sem storil vse, kar je bilo v moji moči, moja vest je mirna. Glej, Gospod ti da delati, dopusti ti, da delaš načrte, ti daje moč in življenje. Potem pa, ko misliš, da si nujno potreben in nenadomestljiv, ti nenadoma vzame vse. Da ti razumeti, da si samo koristen, reče ti: zdaj je dovolj, lahko greš. Ti pa nočeš, rad bi se predstavil v onostranstvu z do potankosti dokončano nalogo. Naša majhna človeška pamet se ne more sprijazniti s tem, bi prepustila drugim nedokončano nalogo svojega prizadevanja. ( pet dni pred smrtjo hčerki Marii Romani)
  • Veliko jih je, ki v politiki naredijo samo majhen izlet (ekskurzijo), se z njo ukvarjajo ljubiteljsko… si jo jemljejo zase, kot neki nepomemben pripomoček, predmet. Meni pa je že od otroštva pomenila moje življenje, moje poslanstvo.

o njem:

  • De Gasperi je vedno iskal dialog z vsemi, vedno je dobro pretehtal različne poglede, možnosti ... in tudi pokazal, da ga ni strah soočenja s spremembami. V tem nam je lahko velik zgled, ki mu moramo slediti tudi danes. (Romano Prodi)

o Evropi:

  • Upanje je, da bodo tudi mladi poslušali besede voditeljev, ki so se zbrali skupaj v Italiji. Ne samo zato, da bi se spominjali, ampak predvsem zato, da bi naredili načrte za Evropo, ki v tem trenutku hodi zelo počasi in z bolj malo upanja. ," (Maria Romana De Gasperi)
  • Po drugi svetovni vojni je Alcide De Gasperi skupaj s Schumanom in Adenauerjem postavil temelje Evrope. Tri različne osebe, ki so pripadale različnim kulturam in narodom, so našle skupno pot za dobro evropskih narodov. Njihovo srečanje je slonelo predvsem na njihovi krščanski veri. Bilo so to trije kristjani, ki jih je v tistem trenutku uporabila Previdnost. (Maria Romano De Gasperi)
  • Mlade danes politika ne priteguje, ker jim nismo zmožni dati varnosti in upanja v to Evropsko unijo. Začetna želja treh "evropskih mož" je bila, da bi oblikovali eno evropsko politiko, ne samo na področju ekonomije. In do tega danes še nismo prispeli. (Maria Romana De Gasperi)
  • Neevropski papež lahko evropski politiki ponudi predvsem vedrino svoje vere. Mnogim lahko pomaga bolje razumeti, da ni dovolj samo sprejeti neke ekonomske zakone, da bi bili združeni, še manj, da bi se imeli radi. Mislim, da v osnovi zakonov o enotni politiki mora biti ljubezen do drugega, ljubezen neke države do kulture druge. Ekonomske dinamike ne zadostujejo, da bi vzpostavili unijo. So kompromisi, ki so lahko pozitivni, a niso zadostni za združenost. Treba je imeti tudi skupno upanje. (Maria Romana De Gasperi)
  • Čeprav so bili očetje ustanovitelji tedaj že v letih, jih je vodila miselnost, ki je prehitevala čas in je bila usmerjena v bodočnost narodov, ki so jim bili postavljeni na čelo po strašnem uničenju celotne Evrope. Mislim, da ni bilo slučajno, da so bili kristjani zares, ne samo po krstu, in so bili prepričani v politiko kot delo za skupni blagor. (Maria Romano)
  • Za našo družino je bil 25. marec 1957 pomemben, ker je pomenil uresničenje, čeprav samo delno, načrta, za katerega je moj oče delal dolgo časa. (Maria Romana)
  • De Gasperijevo ravnanje pred volitvami v Rimu naj bo tudi lekcija današnjim slovenskim kristjanom. Begunska kriza, strah pred islamizacijo, strah pred prihodnostjo, ljubezen do svojega naroda in jezika, naš antikomunistični refleks naj nas v teh zmedenih časih ne zavedejo in odnesejo v polje ksenofobne desnice. Četudi ta vse bolj maha s križem. Iščimo sredinsko polje krščanskega racija in humanizma, ter se od tod v duhu evangelija pogovarjamo z vsemi: levimi, desnimi, muslimani, ateisti. (Branko Cestnik)

 

LETA 1897 UMRL JOHANNES BRAHMS

03 04 1897-Johannes-BrahmsNEMŠKI SKLADATELJ, AVTOR NEMŠKEGA REKVIEMA (* 1833)

Nemški skladatelj Johannes Brahms, ki ga je "odkril" skladatelj Robert Schumann, je eden zadnjih velikih romantikov. Bil je vsestransko plodovit. Znano je njegovo veličastno zborovsko delo Nemški rekviem, ki ga je navdihnila smrt prijatelja Schumanna. To je povsem protestantsko delo, ki namesto latinskega uporablja nemško besedilo.

 

LETA 1900 ROJENA ANICA ČERNEJ

03 04 1900 Anica CernejevaPEDAGOGINJA, PISATELJICA IN PESNICA, († 1944)

Mladinska pesnica in pisateljica Anica Černejeva, rojena v Čadramu pri Slovenskih Konjicah, je šla po očetovih stopinjah. Po diplomi na učiteljišču pri šolskih sestrah v Mariboru se je v Zagrebu usposobila za profesorico matematike. Bila je tudi pesnica, pisala je predvsem pesmi za otroke, ki so izšle v knjigi Metuljčki (1930). Umrla je 3. maja 1944 v nemškem koncentracijskem taborišču Neubrandenburg.

njeni verzi:

  • Plavaj, naša misel, plavaj / po slovanskem južnem svetu / naše kraje nam pozdravi / in prostost v desetem letu!
    Vsepovsod smo mi in naši / in nikjer ni tuje volje, / naše je nebo nad nami, / naše je to zlato polje.
    Koder plavaš, kamor sežeš, / vsepovsod je domovina, / vsepovsod je naša zemlja, / naša gora in dolina.
    In na polju naše žito, / naši klinčki v naših gredah, / in povsod je naša duša / v naših pesmih in besedah.
    ln povsod je naša želja, / da zaslužimo Svobodo, / in povsod je naša volja, / da si kujemo usodo.
    (Po našem svetu)

 

LETA 1991 UMRL HENRY GRAHAM GREENE

03 04 1991-Henry-Graham-GreeneANGLEŠKI PISATELJ (* 1904)

Pranečak pisatelja R. L. Stevensona, študiral v Oxfordu in se ukvarjal z novinarstvom, štiri leta je bil sodelavec časopisa The Times. Leta 1926 je iz protestantske prestopil v katoliško vero, delal kot diplomat in se ob tem ukvarjal s pisanjem. Njegovi romani se tako dogajajo domala na vseh celinah in obravnavajo tipična občutja sodobnega človeka: krivdo, razdvojenost, nezadovoljstvo, željo po nasilju, strah pred njim ... Najraje je pisal zabavne kriminalke, filmske kritike pa tudi romane, ki imajo verski pridih. Nekaj najbolj znanih del: Noro zaljubljena v fanta, Zaupni agent, Ministrstvo strahu ... Dve od njegovih knjig smo predstavili tudi v Ognjišču: Človeški faktor (leta 1981) in Tretji človek (1987) in po obeh je bil posnet tudi uspešen film.

nekaj njegovih misli:

  • Če niste nikoli rekli ničesar, kar bi nekomu ne bilo všeč, pomeni, da niste vedno govorili resnice.
  • Bog ne neha obstajati niti takrat, ko ljudje prenehajo verova­ti vanj.
  • Ponavadi se ljudje najraje spovedujejo grehov drugih.

 

iskalec in zbiralec Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Zapoved, glejte, ta je moja, / da ljubite se med seboj. / Iz tega bodo vsi spoznali, / da ste hodili za menoj.

(Andrej Praprotnik)
Četrtek, 28. Marec 2024
Na vrh