24. oktober

LETA 1658 ROJEN MARKO GRBEC

24 10 1658-Marko-GrbecZDRAVNIK, ZNANSTVENI PISEC, HUMANIST IN EDEN OD USTANOVITELJEV ACADEMIE OPEROSORUM LABACENSIS († 1718)

Doma iz Šentvida pri Stični se je po študiju medicine na Dunaju, Padovi in Bologni vrnil v domovino, kjer je polagal temelje zdravniški vedi pri nas in v srednji Evropi. V svojih spisih je opozarjal tudi na termalni zdravilišči Rogaško Slatino in Dolenjske Toplice. Po njem se imenuje nagrada za zasluge na področju zdravstva.

 

LETA 1884 ROJEN IVAN DOLENEC

24 10 1884-Ivan-DolenecPROFESOR IN SREDNJEŠOLSKI RAVNATELJ, MOŽ SVETNIŠKEGA DUHA († 1971)

Škofjeloški rojak Ivan Dolenec je svoje življenje uradnega stenografa, gimnazijskega profesorja in ravnatelja, medvojnega in povojnega zapornika, opisal v knjigi, ki ji je dal naslov Moja rast. Hotel je povedati, kako mu je vse, kar je doživel in prestal, pomagalo rasti v zaupanju v Boga in v veselju nad življenjem. Ta ‘zlata’ knjiga je prvič izšla leta 1973 pri Slovenski kulturni akciji v Argentini in je bila pri nas na seznamu prepovedanih knjig, leta 1991 pa jo je v svobodni domovini izdala celjska Mohorjeva. »Če pomislim nazaj na svojo preteklost, vidim, da je bila zame največja sreča - vera. Skoraj vse, kar sem doživel lepega in osrečujočega, je bilo na ta ali oni način v zvezi z mojo vero,« je zapisal v spominih, ki jih je začel pisati leta 1945 v novomeških zaporih, kamor je prišel zaradi svoje iskrene besede o komunizmu ... V njih ne zasledimo niti trohice zagrenjenosti, saj je bil trdno prepričan, da usodo vsakega človeka vodi Bog.

več:
S. Čuk, Ivan Dolenec: Obletnica meseca, v: Ognjišče 2 (2001), 22-23.

nekaj njegovih misli:

  • Vedno sem bil mnenja, da je brezpogojna resnica edina stvar, ki more ljudi pomiriti in zadovoljiti, ker smo pač po naravi vsi ustvarjeni tako, da moramo iskati resnico in pravico.
  • Rad sem vas imel, ker je bilo pri vas dvakrat dve štiri. Danes je toliko ljudi, pri katerih dvakrat dve ni vsak dan štiri.
  • Drama pravilna je naše življenje. / Nič ne zgodi se kot goli slučaj, / zadnje dejanje pove ti, zakaj / biló potrebno je tudi trpljenje. // Ko svoje vloge v svetu igramo, / ena nas misel nad vse osrečuje: / tudi takrat, ko je v srcu najhuje, / vemo: ljubezen pisala je dramo.
  • Če pomislim nazaj na svojo preteklost, vidim, da je bila zame največja sreča – vera. Skoraj vse, kar sem doživel lepega in osrečujočega, je bilo na ta ali oni način v zvezi z mojo vero.
  • Vsak izmed nas nosi svoj križ, nobeno olepšavanje ne spravi tega dejstva s sveta ... Meni so najtežji križ naložili prav tisti, ki so na vsa usta trobili, da bodo prinesli lepše čase. (...) Toda če križ voljno zgrabimo, nam postane lahek, ker nam ga pomaga nositi Tisti, ki je izrekel resnične besede, da je njegov jarem sladak in njegovo breme lahko.
  • Bog mi je dal tako srce: po cele dneve sem lahko rekel ne samo, da žal besede v ustih ni, ampak tudi, da žale misli v srcu ni.
  • Ljudje, ki imajo v sebi težnjo, da bi bili dobri in modri, se ne morejo zadovoljiti z življenjem brez smisla in brez smeri, brez vere in brez ideala.
  • Nikdar mi ni bilo žal, če sem v nevarnosti pokazal pogum, še vedno pa, če sem zlezel pod klop.

 

LETA 1887 ROJEN DAVID DOKTORIČ

24 10 1887-David-DoktoricDUHOVNIK, PUBLICIST IN GLASBENIK († 1962)

Neverjetno vijugasta življenjska pot slovenskega duhovnika Davida Doktoriča, ki se je uveljavil kot gospodarstvenik, publicist, glasbenik in dušni pastir slovenskih izseljencev, se je pričela v Našicah v Slavoniji, končala pa se je v Montevideu, glavnem mestu Urugvaja, kjer je od leta 1936 do smrti duhovno oskrboval Slovence in sploh Jugoslovane. Dokler je bil doma na Goriškem, se je uveljavljal tudi na glasbenem področju.

 

LETA 1917 PREBOJ (ČUDEŽ) PRI KOBARIDU

24 10 1917-cudez-pri-KobariduNa današnji dan se je začela 12. soška bitka med avstro-ogrsko in nemško vojsko na eni ter italijansko vojsko na drugi strani. Italijanska fronta od Bovca do Tolmina je do večera razpadla, italijanski vojaki in prebivalci pa so se pognali v brezglavi beg. Italija je doživela hud poraz, začasno je morala izstopiti iz vojne, fronta pa se je šele s pomočjo zaveznikov ustalila na reki Piavi. Čudež se ta zadnja soška bitka imenuje zato, ker tako Avstrijci kot tudi Nemci niso pričakovali, da bo ta napad tako uspešen. Uporabili pa so izpopolnjeno taktiko bliskovitega napada, ki pa ni bila uspešna leta 1914 ob napadu na Francijo.

več:
B. Rustja, Zgodovinar dr. Renato Podbersič. "Bojišča prve svetovne vojne naj bodo kraji srečavanja in miru.": Gost meseca, v: Ognjišče 10 (2017), 8-13.

 

LETA 1932 UMRL FRAN MILČINSKI

24 10 1932-Fran-MilcinskiPRAVNIK, PISATELJ IN DRAMATIK (* 1867)

Med najbolj znana dela Frana Milčinskega, ki velja za humorističnega pisatelja, spada vzgojna povest Ptički brez gnezda (1917), v kateri prikazuje od družin in družbe pozabljene otroke, vpliv okolja in dednosti na oblikovanje otroških značajev. Ta spoznanja si je pridobil v svoji dolgoletni sodniški praksi. Pisal je tudi strokovne razprave s področja mladinskega prestopništva.

več:
S. Čuk, Fran Milčinski (1867-1932): Obletnica meseca, v: Ognjišče 12 (2017), 52-53.

njegova misel:

  • Oče in mati nista tista dva, ki sta kot starša vpisana v krstni knjigi; resnični starši so tisti, ki se ukvarjajo z nebogljenim bitjem, da iz njega zrede in vzgoje človeka.

ena kratka iz njegovih Butalcev:

Županova hči vre mleko
Ko se je omožila županova hči, tri koše je imela bališa, pameti pa toliko, kolikor je zanjo bilo prostora v glavi. Hvala bogu, je tudi imela usta, da je lahko včasih kako pametno dala od sebe, sicer bi ji bila pamet glavo še raznesla. - Pa se je koj prvo jutro izkazala na novem domu, kakšna da je gospodinja.- Ji je mož naročil, naj zavre mleko za zajtrk. Ubogala je, nalila mleko v lonec in ga pristavila k ognju. In je gledala in ji je bilo všeč, kako je mleko pričelo vreti in je naraščalo in je naraslo do vrha lonca, že se je pripravljalo, da prekipi.- Pa se je začudila in plosknila z rokami: »Nak! Kakšen je v tej hiši blagoslov! Še po en lonec moram — ako bog da, oba bosta polna!« - Stopila je po lonec in ga prinesla, pa je tedaj mleko na ognjišču že izkipelo in je žalostna zastokala bistra gospodinja: »Jojmene, kolikšna škoda! Kar ob dva lonca mleka smo!«

V Ognjišču je literarni urednik S. Čuk doslej v branje ponudil naslednje njegove knjige (Priporočamo, berite):

  • Butalci (7/2022) - Muhoborci (2/2017) - Zbrane pravljice in pripovedke (4/2015) - Zgodbe kraljeviča Marka (4/2008) - Moja ljuba dela (7/2002) - Smešne historije (8/2001) - Fridolin Žolna (4/1975)

 

LETA 1943 UMORJEN PATER PLACID GREBENC

24 10 1943-Placid-GrebencREDOVNIK CISTERCIJAN, PRIČEVALEC ZA VERO, MUČENEC (* 1909)

Rojen v družini, kjer so poleg Alojza (p. Placida) še trije (brat in sestri) izbrali duhovni poklic. Leta 1919 je prišel v stiški samostan in bil gojenec privatne gimnazije za dečke. Leta 1924 je začel z noviciatom, naslednje leto je izpovedal prve, leta 1930 pa večne zaobljube in čez leto prejel mašniško posvečenje. Za novo mašo (pri božični polnočnici) mu je sestra Miljana izročila križ z besedami: »Podajam ti križ, kajti po križu in trpljenju prideš v nebeško kraljestvo.« Kot da so bile preroška napoved njegove Kalvarije! »Bil je ves srečen in kljub ostri zimi je kar žarel,« se je spominjala sestra. »Nikoli ga nisem videla žalostnega ali zaskrbljenega. Vedno je izžarevala iz njega duhovna sreča.« Nekaj časa je bil v samostanu kaplan, potem pa postal ekonom. Okupacijo Slovenije so komunisti izrabili za to, da bi z revolucijo prišli po vojni na oblast, zato so načrtno zatirali vero v slovenskem narodu, pobijali so verne ljudi, ki niso hoteli sodelovati z njimi. To se je zgodilo tudi v okolici Stične (umorili so 17 nedolžnih ljudi), zato so v obrambo življenj začeli ustanavljati vaške straže in za duhovno oskrbo je bil določen p. Placid, ki je v stiskah tistega časa duhovno in materialno pomagal vsem. Po razpadu Italije (1943) so komunisti »patra Placida Grebenca zaradi odločnega nasprotovanja brezbožnemu komunizmu zaprli in ga v ječi hudo mučili mesec dni, potem pa v nekem gozdu blizu Grčaric zločinsko ubili. Bil je star 34 let, redovnik 18, duhovnik 12 let. Njegovo telo so 12. avgusta 1944 izkopali, slovesno prenesli in naslednjega nedeljskega dne pokopali na pokopališču njegove rojstne fare Ribnica, kjer pričakuje slavno vstajenje z mnogimi drugimi pričevalci za vero in domovino, ki so bili obenem z njim ubiti.« Tako je v knjigi Popolna posvetitev Bogu, ki je izšla ob šestdesetletnici mučeniške smrti p. Placida Grebenca zapisal p. dr. Anton Nadrah, dolgoletni opat (1979–2007) starodavnega samostana 'belih menihov' v Stični, ki je bil dolga stoletja steber kulture in omike, zdaj pa je pomembno duhovno žarišče za Cerkev na Slovenskem. To je tudi sad mučeniške krvi p. Placida in številnih drugih duhovnikov in vernikov, ki so darovali svoje življenje v zvestobi Kristusu. Postopek za cerkveno priznanje mučeništva teče skupaj z drugimi slovenskimi kandidati za mučence.

več:
S. Čuk, p. Placid Grebenc (1909-1943): Pričevanje, v: Ognjišče 12 (2013), 14-15.

njegova zadnja misel:

  • Na jasnem smo si vsi, kaj nas čaka,« je dejal svojim sotrpinom. »Edino, kar me moti, je, da bom padel pod kroglo Slovenca.

 

LETA 1948 UMRL FRANZ LEHAR

24 10 1948-Franz-LeharAVSTRIJSKI SKLADATELJ MADŽARSKEGA RODU IN NJEGOVA "VESELA VDOVA" (* 1870)

Ta avstrijski skladatelj madžarskega rodu je eden največjih mojstrov operete. Njegove operete so polne prekipevajočih melodij, ki gredo poslušalcu brž v uho in jih zlepa ne pozabi. Napisal jih je precej, od katerih sta Vesela vdova (1905) in Dežela smehljaja (1929) postali svetovni uspešnici, ki poslušalce razveseljujeta še danes.

 

LETA 1949 ROJEN TOMAŽ PENGOV

10 02 2014 Tomaz PengovGLASBENIK IN KANTAVTOR († 2014)

Po končani primerjalni književnosti je ustvarjal kot svobodni umetnik, igral je na 12-strunsko akustično kitaro in lutnjo, pel in pisal pesmi. Nastopati je začel leta 1968, izdal je štiri plošče avtorskih pesmi: Odpotovanja, Pripovedi, Rimska cesta in Biti tu. Leta 1997 je za svoje pesniško ustvarjanje prejel Ježkovo nagrado, 1999 pa so o njem posneli film Dih besede, v katerem je večina njegovih najboljših pesmi ...

 

LETA 1952 UMRL ANTON DEBELJAK

24 10 1952 Anton DebeljakPESNIK, PUBLICIST, PREVAJALEC IZ TRINAJSTIH JEZIKOV (* 1887)

Sin kmečkega delavca in priložnostnega zidarja iz Šegove vasi pri Loškem potoku se je kot študent romanistke vzdrževal z inštrukcijami. Do upokojitve leta 1949 je poučeval na državni gimnaziji v Ljubljani. Pesniti je začel že v srednji šoli. Izdal je pesniško zbirko Solnce in sence (1919) ter mladinske pesmi Tičistan (1940). Kljub bolehnosti je vse življenje veliko prevajal in sicer iz trinajstih jezikov, po lastni izjavi je znal sedemnajst jezikov. Mnogo prevodov je izšlo v revijah.

 

LETA 1991 UMRL VILKO UKMAR

24 10 1991-Vilko-UkmarSKLADATELJ, ZGODOVINAR SLOVENSKE GLASBE (*1905)

Po rojstvu Postojnčan, po izobrazbi pravnik, je svoje življenje posvetil glasbi, ki jo je študiral v Ljubljani, na Dunaju in v Zagrebu. Deloval je v raznih slovenskih glasbenih ustanovah (opera, akademija za glasbo) in se uveljavil kot pomemben slovenski skladatelj 20. stoletja. Znano je njegovo delo Zgodovina glasbe.

 

LETA 1992 UMRL SEVERIN ŠALI

22 10 1911-Severin-SaliPREVAJALEC SLOVANSKIH PISATELJEV (* 1911)

Starejši bralci ne morejo pozabiti odlične knjižne zbirke Slovenčeva knjižnica, ki jo je pred drugo svetovno vojno in v letih med njo izdajal katoliški dnevnik Slovenec. V tej zbirki je leta 1943 izšel tudi izbor slovenskih ljudskih pesmi Peli so jih mati moja, ki ga je uredil pesnik Severin Šali. Veliko je prevajal, največ pripovedno prozo iz raznih slovanskih jezikov; iz ukrajinščine je prevedel izbrane pesmi Tarasa Ševčenka.

 

iskalec in zbiralec Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Zapoved, glejte, ta je moja, / da ljubite se med seboj. / Iz tega bodo vsi spoznali, / da ste hodili za menoj.

(Andrej Praprotnik)
Četrtek, 28. Marec 2024
Na vrh