Adventni dobrodelnik

Blaž se je smukal okrog atija in mame, ki sta v kuhinji pridno pripravljala nedeljsko kosilo. Mama se je že malce razdražena pošalila: »Blaž, še enkrat mi stopi pod noge, pa bom kot raketa poletela čez kuhinjsko mizo. To, kar počneš, ni varno. Pomagaj raje atiju lupiti krompir in povej, kaj te muči.«
»Bom, če dobim zvezdico!« je pribil Blaž.
»Kakšno zvezdico?« Mami ni vedela, o čem Blaž govori. Pomislila je, da bi rad nekakšno zvezdico od Miklavža; pa ni bilo tako.
»Tisto zvezdico, ki jo nalepimo na dobrodelnik!«
»Naj me strela! Prav nič te ne razumem. Kam lepimo zvezde?«
»Joj, mami, no! Blaž bi rad zbiral zvezdice za nagradice. Tega že dolgo nismo počeli,« Neža je pomagala mami razumeti Blažev zakompliciran jezik.
»Blaž, najprej čestitke za izvirno poimenovanje plakata z zvezdicami – dobrodelnik je res posrečeno ime!« Ati je bil navdušen nad besedotvornimi sposobnostmi svojega sinka. Mami se je strinjala, da je ime posrečeno, a nazadnje, ko so zbirali zvezdice, se je na videz dobra ideja izjalovila. »Z Nežo sta se skoraj stepla, za Antona vaju ni nič brigalo, na koncu pa še nagrade nista hotela deliti …«
»Ampak nama je bilo vseeno zabavno, kajne, Neža?« Blaž je upal na podporo starejše sestre, a je Neža le skomignila z rameni in si pilila nohte: »Ne spomnim se več. Vseeno mi je.«
Mami in ati sta bila zbegana. Tale dobrodelnik bi morda Nežo malo motiviral v pripravi na praznike … Ampak kako ga izpeljati, da ne bo slabe volje v hiši?
»Že vem, takole bomo naredili!« je vzkliknila mami. »Tole bo naš družinski dobrodelnik, prav vsi bomo sodelovali. In ne bo zmagovalcev – ker bomo nagrado dobili vsi skupaj, ampak šele takrat, ko bo dobrodelnik poln zvezdic. Vsak jih mora do božiča zbrati 20. Če nam uspe, gremo med prazniki na res dolg izlet.«
»Jaaa, jaz bi šla na božični sejem na Dunaj, gremo lahko tja?« Neža je imela že polno glavo idej. Mami je prikimala. »Lahko, seveda, a še prej k dobrim delom.«
zakajcki 12 2019aNa steni je kmalu visela lična razpredelnica s še bolj ličnim naslovom: Adventni dobrodelnik. Blaž ga je okrasil, narisal je vlakec z darili, in se pri tem opravilu že sporekel z Antonom, ki je hotel barvati Blažev vlak. Prerivala sta se in na koncu oba jokala. »Hotel sem narediti dobro delo in lepo okrasiti dobrodelnik, pa mi Anton nagaja. Zdaj pa to ne šteje, kajne?« je tožil Blaž. »Poskusi se dogovoriti z Antonom, tako da bosta oba zadovoljna. Če se začne z dobrim namenom in konča s prepirom, je šlo nekaj narobe …«
»Če se dogovoriva, pa dobim zvezdico?«
Mama je zavzdihnila, tega se je bala. Spet pregovarjanje … A naj mu bo. Blaž se je pogovoril z Antonom in nalepil prvo zvezdico. Mali Anton pa seveda tudi, nenazadnje je on pobarval vlakec. Blažu se to ni zdelo pošteno, a se je bal, da bo mamo minila volja od sodelovanja pri dobrodelniku, zato je bil modro tiho.
Mama je Blaža prosila, naj pripravi mizo za kosilo. Urno je prinesel krožnike in kozarce ter napolnil vrč z vodo. Solata je bila že na mizi, pa čeprav še juhe niso pojedli. »Sem že! Zdaj pa po zvezdico!«
»Hej, dečko, tako pa ne bo šlo,« je nadobudneža ustavil ati. »Dobra dela so tista, ki jih narediš, ne da te za to kdo prosi. Delo, ki ga je treba opraviti, moraš opaziti sam. Torej: če bi mizo pripravil, preden te je mami prosila, bi dobil zvezdico. Tako pa imaš novo priložnost jutri, pred kosilom.«
»Dogovorjeno, jutri se bom spomnil sam!« je suvereno odgovoril Blaž. Kljub temu pa je še isti dan dobil novo zvezdico.
PPP
Popoldne so prišli obiski. Blaž se je kar sam ponudil, da razreže in postreže pecivo. Veste, kako dobro mu je šlo! To je opazil tudi ati in mu prilepil novo svetlečo zvezdico. »Čestitam, Blaž, še veliko takih!«
Blaževe oči so se zasvetile. Še se bo trudil delo opaziti sam.
»Pa še nekaj ti povem, Blaž. Povezano je s sv. Miklavžem … On je bil zelo dober mož, to že veš.«
»Bil je pravi dobrodelnik!« je vzkliknil Blaž.
»In kaj je značilno za njegova dobra dela?«
»Sladkarije!« je vzkliknil Blaž. Ati se je nasmehnil … »Naj ti malo pomagam. Kdaj je delil darila?«
»Ponoči, ko ga ni nihče videl …« Blaž je imel prav. Sveti Miklavž je delil darila ponoči, na skrivaj. »Poskušaj ga posnemati in dobro delo opraviti na skrivnem, kot Miklavž. Takšna so še več vredna!« je razlagal ati. Blaž pa ga je prekinil: »Kako to misliš, več vredna? Za dve zvezdici?« Mama, ki je klepetala z gosti, je slišala Blaževo idejo o dveh zvezdicah za eno dobro delo in se prijela za glavo. »Eno delo za eno zvezdico, dodatno plačilo je veliko veselje, ki ga začutiš, ko nekoga obdariš ali ko neko delo dobro opraviš. Poskusi.«
»Ampak nimam pojma, kaj naj naredim …«
»Vprašaj Nežo, morda lahko skupaj kaj potuhtata,« ga je spodbudila mama.
***
Ko je mami zvečer stopila k likalniku, jo je tam čakalo presenečenje. Neža je očitno zlikala perilo, Blaž pa ga je razvrstil po omarah. Kako lepo presenečenje. Odšla je do spečih otrok in svoja mala Miklavža pokrižala in poljubila. Pa malega Antona seveda tudi!

Kako iz dobrodelnika napraviti več kot le zbiranje zvezdic za nagrado?

Če vsakemu od otrok obljubimo nagrado, ko zbere določeno število zvezdic, spodbujamo rivalstvo. Zato postavimo skupni cilj oz. skupno nagrado, ki jo dobi vsa družina za dovolj dobrih del. Sodelujmo tudi starši. Otroci tako spodbujajo drug drugega in se naučijo spoštovati sposobnosti vsakega posameznika.
S takšno aktivnostjo:
- otroci sami opazijo delo, ki ga je treba opraviti
- naučijo se opaziti vesele posledice dobrih del, ki so opravljena na skrivnem
- potrudijo se za nekoga
- občutijo zadovoljstvo, ko nekoga razveselijo
- spodbuja zdravo tekmovalnost
- poveže družino, vzbudi družinskega ekipnega duha
- spodbudi razmislek o dobrih delih
- spodbudi željo, da postanemo podobni Miklavžu
- starši dobimo priložnost, da otrokom povemo, kako ponosni smo nanje

PEZDIR KOFOL, Marjetka (Zakajčki). Ognjišče, 2019, leto 55, št. 12, str. 18-19. Ilustracije: Polona Lisjak

Zajemi vsak dan

Kristjan se prepušča lastni vesti, da ga vodi, in ne more drugače; istočasno pa ne opušča vzgoje vesti, ko stori vse, da bi bila njegova vest prav oblikovana.

(Tomaš Špidlik)
Nedelja, 16. Februar 2020
Na vrh