Otrok je zrl v leglo psičkov. »Koliko stane mladiček?« Cena, ki jo je izvedel, je bila višja od njegovih prihrankov. Male živalce so se živahno igrale, le eden izmed kužkov se je zadrževal v ozadju. »Zakaj je ta mladiček tako pri miru?« Rejec mu je razložil, da ima prirojeno napako na zadnji nogi in se zato težje premika. »Tega psička bi rad kupil,« je rekel otrok. Prodajalec se je začudil in ponudil otroku invalidno živalco zastonj. »Ne, ne želim vzeti mladička brez plačila,« je bil jasen deček. Prodajalec je začel pojasnjevati, da ta kužek nima vrednosti, saj ne bo nikoli tekal kot drugi psički. Takrat je deček dvignil desno hlačnico in pokazal nogo, ki je bila prepletena s kovinskimi obroči, da ga je podpirala. Pogledal je prodajalca in mu rekel: »Tudi jaz ne bom mogel nikoli tekati kot drugi. Očka in mamica pravita, da nisem zato nič manj vreden. Tudi ta psiček potrebuje nekoga, ob katerem bo čutil, da je prav tako dragocen in ljubljen kot drugi psički.« Potem je prosil rejca, naj mu prihrani mladička do naslednjega dne, ko bo prinesel zahtevano vsoto. Prihodnji dan se je otrok vrnil in izplačal za kužka ceno, ki potrjuje, da je vreden in dragocen prav toliko kot drugi psički. Prodajalec je vzel denar in izročil dečku mladička. Živalca se je privila v otrokovo naročje. Rejcu živali se je orosil pogled. »Dragocen je ta psiček,« je rekel, »dragocen si ti in dragoceno je to, kar sem se ob tebi naučil: Nič manj nismo vredni, če smo nemočni ali drugačni!«

iz zgodb 12 2015Morda se spomnite, da sem v začetku leta razmišljal z vami o pretresljivi veličini krščanstva. Ta je v neizmerni ljubezni Boga, ki se v Jezusu sklanja k našemu življenju. Še posebej ga vznemirjajo naše noči (stiske, bolečine ...). V njih nas ne zmore puščati osamljenih. Ko mu resnično in velikodušno odpremo svoje srce, ko dovolimo, da postane domačin našega življenja, takrat izkusimo, da je Mir, Moč, Svetloba, Milina ... – spoznamo: Bog = Ljubezen. Bog je tista ljubezen, ki jo lahko vedno znova odkrijemo v trpljenju – lastnem in bližnjih. Ko se v zadnjih mesecih ob tolikšnem trpljenju sprašujemo: »Kje si, o Bog?« nam On odgovarja: »Ni vprašanje: “Kje sem jaz?” Če me ne vidiš, je vprašanje: “Kje si ti?” kajti jaz sem v breznu bolečin s trpečimi. In ti? Kje si ti, da me nisi našel tam?«
Pedro Opeka je v dneh svojega obiska v Sloveniji rekel: »Vsi želimo spoznati Boga kot najvišjega, najmočnejšega – ampak ta Bog se je učlovečil v najnižjem človeku, vzel je zadnji, najslabši prostor. /.../Kristus se je učlovečil v Betlehemu, rojen je med živalmi. To je božja ponižnost, božja izničenost, usmiljenje. /.../ Če smo polni sami sebe, napuha, polni visokosti in privilegijev, ne moremo slediti Kristusu. Ustnice lahko govorijo o Kristusu, v duhu pa smo daleč od njega. Služiti vsakemu bratu – to niso besede, to živim iz dneva v dan. Kolikokrat rečem Gospodu: ne morem več! Pa pride otrok, eden, dva, trije, me pogledajo, se vržejo v moj objem in razumem, da mi je Bog dal novo moč. Da moram v služenju vztrajati. /.../ Brez napora, brez dela, brez prizadevanja ni napredka. Kristjan ne more biti mehkužen, biti kristjan ni borba, je boj. Vsak dan se bojujem s svojo sebičnostjo, z egoizmom, z mišljenjem, češ, saj si naredil dovolj. /.../ Čez dan grem večkrat v majhno kapelo, ki jo imamo v hiši, in rečem Gospodu: Pomagaj mi, da bom kos ... Dobim moč. Nimam urada, moj urad je cesta. Kjer dobim reveža, tam je moj urad. /.../ Kjer vidim reveža, tam poiščem rešitev. Ne morem reči revežu, naj pride v moj urad ta in ta dan ob tej in tej uri. Če bi sam bil revež in bi prosil pomoč, bi želel pomoč takoj, ne pa jutri ali drugi teden. Gledam vrste ljudi, ki čakajo, da jih kdo sprejme, to me zaboli. Vsi lahko sprejemamo, vsak lahko sprejme, vsak ima dovolj Božjega Duha, da lahko sprejme ...«
Ja, vsakemu izmed nas je dano dovolj Božjega Duha – Svetega Duha, da se lahko v S/srčnosti skloni k tistim, h katerim nas pokliče – pritegne Ljubezen. Mati Terezija je ob obisku Slovenije rekla: »Kar delam jaz, ne morete vi; toda tega kar lahko storite vi, ne morem jaz.« Na nas je, ali si bomo upali – zmogli s stisko bližnjih soočiti. Ameriška filozofinja in pisateljica Susan Sontag (1933–2004) je zapisala: »V vsakem primeru nas prizori okrutnosti primorajo, da smo bodisi opazovalci bodisi strahopetci, ki odvračajo pogled.« ‘Božanski’ smo, ko se krepimo v Ljubezni in v Njej svetlimo – ko to L/ljubezen iz sebe delimo.
Italijanska pisateljica Susanna Tamaro je v knjigi Za vedno zapisala: »Bog ničesar ne zmore brez našega sodelovanja.« Spominjam se, kako so mi ob ustanavljanju komune na Kobilju, poslali kipec Marije z Jezusom v naročju. Opazil sem, da Jezus nima desnice. In ko sem sporočil, da so mi poslali ‘kipec z napako’ – Jezus je brez roke, sem izvedel, da ni s kipom prav nič narobe. Bog potrebuje mojo pomoč. Narobe bi bilo, če mu ne bi posodil svoje roke.
Kot lahko danes srečamo Boga na zemlji v podobi trpečih, prav tako srečujejo tudi trpeči odrešujočo b/Bližino v tistih, ki se sklonijo k njihovemu življenju. »Ko bodo videli mene, naj ne vidijo mene, ampak Tebe v meni. Tako bom sijala s Tvojim sijajem in bom žarek Tvoje ljubezni,« je molila Mati Terezija. Novinar in TV voditelj Matjaž Tanko (1945–2013) pa je ob podelitvi nagrad novinarjem v decembru 2012 rekel: »Vse je treba deliti v življenju, od veselja do žalosti, od solz do smeha, od iskanja do najdenja, od vzponov do padcev, od porazov do zmag. Deliti je treba tudi ljubezen ... In na koncu tudi življenje ...«
Karel GRŽAN

Iz zgodb za življenje, Ognjišče (12) 2015, str. 42

 

    OGLED TORINSKEGA PRTA

    POČASTITEV 200-LETNICE ROJSTVA SV. JANEZA BOSKA

    PO POTEH VELIKIH PAPEŽEV DVAJSETEGA STOLETJA:

    sv. JANEZA XXIII. in bl. PAVLA VI.

 romanje 50let 00

 

 

 

 

 

SEVERNA ITALIJA IN TORINSKI PRT

20. - 23. april 2015

Duhovni voditelj romanja bo koprski škof dr. Jurij Bizjak.

Avtobusi odpeljejo iz večjih slovenskih krajev (Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Koper), glede na število romarjev. Vabljeni, da se prijavite tudi kot določena skupina iz župnije, dobrodošlo je tudi spremljanje vašega duhovnika.

Za več informacij ali rezervacije romanja se obrnite na agencijo TRUD, kontakti podatki so priloženi.

PRIJAVNICA: http://www.trud.si/romanja/evropa/italija/severna-italija-in-torinski-prt/

Prijazno vabljeni!

 

Program romanja:

1. dan: Ljubljana - Bergamo - Sotto il Monte

romanje 50let 01

V jutranjih urah pričnemo naše romanje v Italijo. Mimo Benetk, Padove in Brescie se peljemo proti Bergamu. Do starega dela mesta se povzpnemo z vzpenjačo. Tu bo prva romarska maša, ki jo bo daroval koprski škof dr. Jurij Bizjak za vse udeležence romanja ob zlatem jubileju revije Ognjišče. za stari del Bergama so značilne ozke, tlakovane ulice, obdaja ga dobro ohranjeno obzidje. Na osrednjem trgu je cerkev Santa Maria Maggiore in stolnica z mnogimi umetninami. Po ogledu Bergama obiščemo Sotto il Monte, kjer se je 25. novembra 1881 rodil papež sv. Janez XXIII. Njegov pontifikat je bil kratek, v zgodovino vesoljne Cerkve pa se je zapisal, ker je sklical drugi vatikanski koncil, ki je v veliki meri prenovil katoliško cerkev. Nastanitev v okolici Milana, večerja in prenočitev.

 

2. dan: Milano

romanje 50let 02Po zajtrku se odpeljemo v Milano, mestu z izjemno zgodovinsko preteklostjo, številnimi umetninami in sledmi pomembnih osebnosti, ki so tukaj živele. Med najpomembnejše spomenike Milana spada znamenita gotska stolnica s 108 metrov visokim zvonikom. Skozi galerijo Vittorio Emanuele II. vodi pot do znamenite operne hiše 'Scala', sledi obisk bazilike Sant' Ambrogio, ki jo je leta 379 dal zgraditi milanski škof sv. Ambrož, cerkveni učitelj in sozavetnik mesta. Po maši se odpeljemo proti Torinu. Večerja in prenočitev.

 

3. dan: Torino

romanje 50let 03Pred nami je eden glavnih ciljev našega romanja, ogled torinskega prta, izjemne relikvije, ki se je po božji milosti ohranila do današnjih dni in je priča Kristusovega trpljenja. Sledi ogled mesta z lepim starim delom. V Torinu je deloval sveti Janez Bosco (Don Bosco), ki se ga bomo še posebej spomnili ob 200-letnici njegovega rojstva. Med ogledi imamo tudi sveto mašo. Večerja in prenočitev.

 

 

4. dan: Torino-Sacro Monte di Varese-Concesio-Ljubljana

romanje 50let 04Po zajtrku se odpeljemo proti mestu Varese, v pokrajini severnoitalijanskih jezer. Tam se povzpnemo na Sacro Monte, enega od devetih 'svetih vzpetin' v Lombardiji in Piemontu, ki jih je zaščitil tudi Unesco. Tu nas čakajo lepi razgledi in kapelice s skrivnostmi rožnega venca. Pot nadaljujemo proti Concesio pri Brescii, rojstnem kraju papeža bl. Pavla VI. Njegova rojstna hiša je spremenjena v manjši muzej. Tu je še zadnja romarska maša po njej povratek proti domu. Prihod v poznih večernih urah.

 

CENA: 298 evrov (najmanj 45 potnikov)

VKLJUČUJE: avtobusni prevoz, prenočevanje v hotelih 3***, tri polpenzione, oglede s strokovnim vodnikom, duhovno vodstvo, zdravstveno zavarovanje;

MOŽNA DOPLAČILA: enoposteljna soba 65 evrov, vstopnine poravnate pri vodniku;

PLAČILNI POGOJI: 30% akontacije ob prijavi, drugo lahko v obrokih;

SPLOŠNI POGOJI so sestavni del programa in so na voljo v poslovalnici.

 

VS 2015 01cLetošnje veroučne strani pripovedujejo o neskončni resničnosti - Svetem Duhu - ki v vseh časih nagovarja mlade - in danes prav gotovo na način, ki ga morejo mladi razumeti. Le potruditi se je treba. Zato se bomo potrudili da na teh straneh ne boste našli besed, ki jih ne bi razumeli, tu ne bo ničesar, kar bo dišalo po abstraktnem, s preprostimi mislimi nam bodo pomagali tudi teologi, svetniki, papeži ... Poskušali bomo razumeti, da lahko govorimo o Svetem Duhu tudi brez izrazov, ki jih komaj uspemo prebrati in se ob njih dolgočasimo. ... ne bomo se preveč omejevali  saj je Duh neskončna svoboda, razigranost, pomagali si bomo tudi s Svetim pismom, katekizmom in molitvenikom za mlade (Youcat). Spregovorili bomo o vsem našem življenju, saj ga Sveti Duh popolnoma preveva, in ni področja, kamor se ne bi spustil ... kot ogenj in veter: o lepoti stvarstva, o enkratnosti človeka, o veri, prijateljstvu, molitvi, poklicanosti, rasti, bolečini, čustvih, pričevanju, doslednosti, vodenju... Opora nam bodo zgledi iz SP (Abraham, David, preroki, Pridigar, Job ... Makabejci) ... in tudi nekaj nalog bo pripetih zraven ...še več o letnem načrtu in prvi predstavitvi Svetega Duha v odprtem pismu:

http://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/veroucne-strani/2641-01-kot-ogenj-in-veter

 

branje OgnjiscaZA PRIHODNJE LETO SMO PRIMORANI NEKOLIKO PRILAGODITI, TOREJ ZVIŠATI LETNO NAROČNINO ZA OGNJIŠČE.

PRI ŽUPNIJSKIH URADIH BO TA ZA LETO 2015 ZNAŠALA 28,50 €,

ZA NAROČNIKE PO POŠTI PA 29,30 €.

CENA POSAMEZNE ŠTEVILKE BO 2,60 €.

Naročnina kot tudi cena revije, je še vedno zelo ugodna, zlasti če se primerja z drugimi revijami in časopisi. Ostanite zvesti naročniki Ognjišča in ga priporočite ali naročite tudi drugim.

Drevensek Miha8Slovenska minoritska provinca sv. Jožefa je v letošnjem letu pripravila dokumentarni film o misijonarju patru Mihu Drevenšku. Rodil se je leta 1946 na Vidmu pri Ptuju, bil je minorit, duhovnik in dolgoletni misijonar – leta 1977 je začel delovati v Zambiji in tam ostal vse do svoje smrti leta 2011.

Dokumentarni film z naslovom Evangelij po p. Mihu Drevenšku je sestavljen iz arhivskih video in avdio posnetkov, fotografij ter kratkih pisnih opisov delovanja p. Drevenška tako v Sloveniji kot v Zambiji. Ti so razdeljeni v več tematskih poglavij, ki se vsebinsko razprostirajo od misijonarstva, medijev in veselja do šolstva, petja, politike, trpljenja.

 

    O Zambiji: Zambija, nekoč znana kot Severna Rodezija, se nahaja na južnem delu afriške celine, neodvisnost izpod Velike Britanije je pridobila 24. oktobra 1964. Glavno mesto države, v kateri je uradni jezik angleščina, je Lusaka, v njem prebiva okrog 1,5 milijona prebivalcev, nahaja pa se na nadmorski višini 1300 metrov. Skupno v Zambiji živi okrog 14 milijonov ljudi (vir: Wikipedia).

Skozi ta tok informacij gledalec dobi vpogled v obširno delo, pa tudi miselnost tega žal že pokojnega slovenskega misijonarja, ki so mu Zambijci nadeli več nazivov – zanje je bil Črnec v beli koži, zaradi njegove vesele narave ter poudarjanja pomena veselja v življenju pa so ga poimenovali tudi Pater z nasmehom.

Kot misijonar se je močno zavedal pomena medijev, tako da je v Zambiji ustanovil radio Icengelo (Ognjišče), postavil je tudi tiskarno, vodil dva tiskana medija ter Misssion press. Načrtoval in pripravljal pa je že tudi misijonski televizijski studio. Prek medijev je brez popuščanja kritiziral napačna ravnanja političnih oblasti.

 

    SLOVENSKI MISIJONARJI: Po podatkih s spletne strani Misijonskega središča Slovenije po svetu deluje 64 slovenskih misijonarjev in misijonark. Največ, kar 10, jih deluje na Madagaskarju, med njimi je najbolj znan Pedro Opeka. Po številu slovenskih misijonarjev sledita Malavi in Ukrajina. Glede na red je največ slovenskih misijonarjev oziroma točneje misijonark iz vrst Hčera krščanske ljubezni - usmiljenk (vir: http://www.missio.si/).

Pater Miha Drevenšek se je sicer rad vračal v Slovenijo in preko glasbenih skupin v Slovenijo prinesel tudi delček Zambije. Tudi sicer ga je glasba spremljala že od mladih nog naprej, vse življenje je igral kitaro, kot bogoslovec je ustanovil tudi glasbeno skupino Minores. Skupaj s sobrati je v Zambiji zgradil mnogo šol in različnih zavodov, poleg tega je začetnik odmevnega projekta Botrstvo.

Film je nastal na podlagi posnetkov z različnimi kamerami v več kot tridesetletnem časovnem obdobju, kar vpliva na tehnično kakovost filma, na kar pa avtorji korektno opozorijo že na začetku filma. Kljub temu pa to ne zmanjšuje zares izjemne zgodbe, ki jo je s svojim življenjskim delom v Zambiji spisal p. Miha Drevenšek. Zato za konec samo še eden njegovih lepših citatov: »Ne ljubim zato, da bom ljubljen, ampak ljubim zato, ker sem ljubljen – od Boga.«

 Žanr: dokumentarni film
Produkcija: Slovenija (2014)
Ocena: 4
Primernost za družine: 5

 

piše Aljoša Rehar

* 15. april 1952, Kranj, † 24. april 1983 pod ledenim plazom, ki se je zrušil z južne stene Manasluja v Himalaji

Njegova pot se je končala v Himalaji

Zaplotnik Nejc129. maja 1953 ob pol dvanajstih, sta novozelandski alpinist Edmund Hillary in nepalski vodnik-šerpa Tensing stopila na 8848 metrov visoki Mount Everest. Ta dva člana britanske gorske odprave sta bila prva človeka, ki jima je uspelo osvojiti najvišji vrh sveta. Everest je nad trideset let (od leta 1921, ko ga je naskakovala prva britanska odprava) odbijal napade izkušenih in vztrajnih alpinistov. „ Everest je pred­stavljal vrhunec uspeha; najvišji izziv mesu in krvi in duhu. Bo sploh kdaj mogoče premagati naravne sile in doseči ta od­maknjeni vrh?" se sprašuje Hillary v svojih spominih. Ko je po zmagi nad vrhom prišel nazaj k tovarišem, je bil to zanj "ganljiv in nepozaben trenutek, pa ven­darle tudi nekako žalosten".

Ta občutek je izrazil sloven­ski alpinist Nejc Zaplotnik z besedami: "Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel; kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi." Nejc je pred štirimi leti, 13. maja 1979 ob 13.45, skupaj z Andrejem Štremfljem po Zahodnem grebenu, novi smeri, ki se odtlej imenuje Jugoslovanska, priplezal na vrh Everesta. Bila sta člana jugo­slovanske odprave 'Everest 1979', ki je štela 25 mož. Dva dni kasneje sta vrh dosegla še Stane Belak in Stipe Božič, ki ju je spremljal vodnik Ang Phu. Nejc je pred tem osvojil že dva ose m tisočaka: Makalu (8481 m), katerega je imenoval "najlepša gora mojega življenja", in Gašerbrum (8068 m). Eden od prijateljev, ki so zaskrbljeni pričakovali njegov povratek z vrha Makaluja, je dejal: „Če bi mi Makalu vzel mojega Nejčka, bi šel gor in ves hrib podrl!" Te šaljivo iskrene besede pričajo, kako so Nejca vsi imeli radi. Ne samo kot vrhunskega gornika, ampak tudi kot človeka, kot prijatelja, kot moža in očeta, kot vzgojitelja.

Zaplotnik Nejc2Nejc se je srečno vrnil z Everesta in Makaluja in Gašerbruma, smrt pa je prežala nanj pod himalajsko goro Manaslu, osmim najvišjim vrhom sveta (8125 m), ki ga je naskakoval s prijatelji in tovariši iz Splita. Žalostna vest, da je vedno ved­rega Nejca zasul plaz, smo zve­deli v nedeljo, 24. aprila 1983. Devet dni prej je Nejc dopolnil komaj enaintrideset let. Rodil se je namreč 15. aprila 1952 materi snažilki in očetu krojaču v Rupi pri Kranju. "Bil sem zelo bolan, tako da so že križ naredili čezme," je povedal v svoji knjigi 'Pot' (Cankarjeva založba, Ljubljana 1981). V teh izpove­dih, razmišljanjih in spominih je Nejc razkril svojo žlahtno dušo, knjigo pa je posvetil „svojemu najboljšemu prijatelju na tem svetu — ženi Mojci". Spoznala sta se v gorah in velikokrat sta bila skupaj v navezi. Zdaj bo morala Mojca sama voditi navezo njunih treh otrok na živ­ljenjskem vzponu.

Nejčeva knjiga je mnoge du­hovno obogatila in jim pomagala odkrivati druge, v tem našem svetu pogosto pozabljene vred­note. Ena naših bralk nam je ob Nejčevi smrti poslala to raz­mišljanje, ki ga objavljamo kot hvaležen spomin na prvega slo­venskega osvajalca Everesta in iskalca poti, ki vodijo navzgor.

Alpinist Nejc Zaplotnik je bil človek, ki ga bomo vedno ohra­nili v spominu. Mislim, da tako čuti vsak, ki je prebral njegovo Pot Kaj šele njegova družina, prijatelji in vsi, ki so ga osebno poznali. Njegova knjiga je ena najlepših izpovedi, kar jih je bilo pri nas prelitih na papir. Čeprav Ognjišče ni revija z alpinistično tematiko, se moramo tudi na tem mestu posloviti od človeka, kakršnih je, žal, med nami bolj malo. Ob njegovem pričevanju se lahko zamislimo nad svojim življenjem. Našemu življenju in življenju večine ljudi našega časa velikokrat vladajo materiali­stično pohlepne želje, ki jih je Nejc, kjer je le mogel, ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji zavračal. Kot verne ljudi nas je lahko sram, da tolikokrat zapadamo v zlagano prijaznost; za katero se skrivata hinavstvo in sebičnost.

Nejc, nisem te osebno pozna­la, kljub temu pa me je, kot mnoge druge, ki so prebrali tvojo Pot ali kako drugače slišali zate, vest o tvoji smrti globoko pretresla. Obstala sem nekam prazna in brez besed in ničesar več nisem razumela. Strahotna je ta resnica, toliko bolj strahot­na za tvoje najdražje, in vendar te ne moremo priklicati nazaj. Toda čutim, da ti moram pove­dati nekaj lepega, da ti moram govoriti.

Tvojo knjigo sem večkrat prebrala Nekajkrat celo, včasih pa le kak posamezen odlomek, ki mi je bil posebno pri srcu. Ob iskrenosti, toplini in dobroti, ki diha iz tvoje knjige, sem se vedno zdrznila ob misli, kako zelo sem se, v nasprotju s teboj, navzela zmaterializiranih potroš­niških navad. In vedno sem sklenila, da bom ravnala dru­gače, pa sem v odločilnih trenut­kih na vse dobre sklepe pozabila.

Zaplotnik Nejc3Tistega žalostnega nedeljske­ga večera, ko smo zvedeli zate, Nejc, pa sem se še enkrat usedla k tvoji Poti in jo prebrala od začetka do konca Še nikdar prej nisem tako zelo čutila šibkosti svojega značaja kot takrat V tvojih besedah je skrita tista preprosta in resnična ljubezen, ki je jaz svoji okolici nisem skoraj nič dajala. Vrtela sem se okoli sebe, se poveličevala, sitna­rila, kadar ni šlo vse po moji volji, in skrivala svoj pravi jaz za neštetimi pocukranimi maskami. Govorila sem velike besede o dobroti in ljubezni, kar pa sem delala, se je ponavadi obrnilo v pravo nasprotje in ni bilo vredno človeka. Tega večera pa je bilo tako, kot bi z mene odpadle vse maske, vse polakirane lupine, in sem zagledala v zrcalu pred seboj svoj bedni jaz. In počasi sem začenjala razumeti, da je ta preprosta in iskrena ljubezen edina Pot, po kateri se bomo ljudje približali drug drugemu in tudi sami sebi.

Ko sem se drugo jutro zbu­dila žalostna, ker te ni več, sem znova segla po tvoji knjigi. Mo­goče se nisi zavedal, da je tvoja Pot pomagala mnogim in nam bo še pomagala vreči s sebe oklep materializma in najti svojo smer v življenju.

Čutim, da postajam bolj člo­vek. Sicer počasi in z velikim naporom, a vendarle. Nejc, hvala

NINA

(aktualnosti 06_1983)

Mednarodni muzejski svet ICOM je leta 1977 določil 18. maj kot Mednarodni dan muzejev, z namenom večje prepoznavnosti muzejev v družbi in njenega razvoja. Vsako leto se temu prazniku pridružuje več muzejev in galerij, tudi slovenskih, ki na današnji dan odpirajo svoja vrata.

Mednarodni muzejski dan praznujejo v več kot 140 državah sveta (35.000 muzejskih ustanov) tudi v Sloveniji, ki ima mrežo raznolikih muzejev.

Letošnja tema MMD, Muzeji in kulturna krajina, nadgrajuje razumevanje muzejskega dela in poslanstva muzeja zunaj muzejskih zidov. Poudarja priložnosti in izzive vključevanja muzeja s prostorom, okoljem, pokrajino, v katerem deluje ter njenimi prebivalci in skupnostmi. Vrednosti in zgodbe muzejskih predmetov in zbirk se povezujejo s kulturno dediščino na terenu, skrb za ohranjanje kulturne dediščine se iz muzeja širi na celotno območje. Pomembna je odgovornost muzeja za sooblikovanje kulturne krajine, vzpostavljanje enovitega razumevanje pomena dediščine in bivanja posameznika in skupnosti z njo. Na ta način se oblikuje nov, ozaveščen prostor kulturne krajine in vzpostavlja nov koncept skupnosti, t.i. dediščinskih skupnosti. Slednjo je Svet Evrope v svoji Okvirni konvenciji o vrednosti kulturne dediščine za družbo (Faro, 2005) opredelil kot »osebe, ki cenijo posamezne vidike kulturne dediščine ter jih želijo v okviru javnega delovanja ohranjati in prenašati na prihodnje rodove«, so zapisali na spletni strani slovenskega odbora ICOM.

Tudi v Ognjišču smo tri leta (2012-14) predstavljali naše muzeje in upamo, da bodo do prihodnjega mednarodnega dneva predstavitve dostopne tudi na spletu. (zaenkrat samo spisek)

Leto 2012 (str. 47-49) Narodni muzej Slovenije (1), Slovenski etnografski muzej (2), Kobariški muzej (3), Notranjski muzej Postojna (4), Slovenski planinski muzej (5), Muzej Ribnica (6), Muzej na prostem Rogatec (7), Pomorski muzej Piran (8), Koroški pokrajinski muzej (9), Posavski muzej Brežice (10), Mestni muzej Idrija (11), Loški muzej (12).

Leto 2013 (str. 44–46) Muzej lipicanca (1), Muzej Vrbovec (2), Železniški muzej (3), Muzej Cerkniškega jezera (4), Muzej slovenskih filmskih igralcev (5), Slovenski šolski muzej (6), Dežela kozolcev (7), Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva (8), Muzej Koširjeva kašča (9), Muzej pošte in telekomunikacij (10), Muzej novejše zgodovine Celje (11), Pokrajinski muzej Kočevje (12).

Leto 2014 (str. 44–46) Muzej motociklov Grom (1), Muzej Železniki (2), Slamnikarski muzej Domžale (3), Muzej Žiri (4),Ekomuzej pivških presihajočih jezer (5), Stalna etnološka zbirka Marije Sušnik (6), Muzejska zbirka Botognice (7), Kmečki muzej Društva Štatenberške doline (8), Muzej od planine do Planine (9), Etnološka zbirka pri Zgonarjevih (10), Slovenski gasilski muzej Branka Božiča (11), Bloški smučar Stalna muzejska razstava (12).

12. maj se po svetu obhaja kot mednarodni dan medicinskih sester v spomin na rojstvo Florence Nightingale (1820-1910), britanske humanistke in medicinske sestre, ustanoviteljice sodobnega sestrinstva in je namenjen vsem medicinskih sestram sveta in njihovi dejavnosti pri bolnikih.

Naše medicinske sestre so v izjavi za javnost izrazile pripravljenost za odgovornost, varnost in kakovost zdravstvene obravnave. Svoj praznik so zaznamovale s strokovnim simpozijem in slavnostno akademijo s podelitvijo zlatih znakov, najvišjih priznanj Zbornice – Zveze... »Medicinske sestre smo največja poklicna skupina izvajalcev zdravstvenega varstva, predstavljamo več kot polovico vseh zaposlenih. V slovenskem prostoru to pomeni skoraj 18.000 aktivnih medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege. Naše poslanstvo je skrb za zdrave in bolne v vseh življenjskih obdobjih od rojstva do smrti, vse dni v letu, podnevi in ponoči. Letošnji moto ICN – Mednarodnega sveta medicinskih sester – ki združuje 135 držav po vsem svetu in katerega članica je tudi Zbornica – Zveza, se glasi: Medicinske sestre – moč za spremembe: vpliv na izboljšanje (prožnosti) zdravstvenega sistema«, je zapisano v izjavi.

Zajemi vsak dan

Človek je ustvarjen po Božji podobi in mora sodelovati s Stvarnikom pri dopolnjevanju stvarstva in zaznamovati zemljo z duhovno podobo, ki jo je sam prejel.

(bl. Pavel VI.)
Nedelja, 19. November 2017

Ognjišče na Facebooku

Na vrh