Kaj je etnologija? To je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem vsakdanjega načina življenja in kulturo etničnih skupin (iz grščine ethnos - ljudstvo). V Evropi se je začela kot veda pojavljati ob koncu 18. stoletja.

V 19. stoletju so pri raziskovanju ljudstev ločevali raziskovanje enega (navadno lastnega) ljudstva (pri nas narodopisje) in primerjalno obravnavanje etničnih skupin (pri nas imenovano etnologija). Po drugi svetovni vojni se začne razvoj sodobne etnologije, ki raziskovalno problematiko iz "ljudske kulture" razširi na raziskovanje "načina življenja". S tem se raziskovanje razširi na celotno kulturo.

Oddelek za etnologijo je bil na Filozofski fakulteti v Ljubljani ustanovljen leta 1940. Raziskovalna dejavnost na področju etnologije pri nas je organizirana predvsem v okviru Etnografskega muzeja ( ... več o tem: Etnografski muzej, v: Ognjišče (2012) 2), Inštituta za Slovensko narodopisje ZRC SAZU, Glasbeno narodopisnega inštituta, v oddelkih za etnologijo v slovenskih muzejih in Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Pomembno središče etnoloških študij v slovenskem zamejstvu je Etnološki inštitut Urban Jarnik v Celovcu, čigar duševni oče je bil Pavle Zablatnik.

Pri nas kot eden prvih začne z raziskovanjem delavske kulture Slavko Kremenšek.

(... več o etnologiji Janez Bogataj: gost meseca, v: Ognjišče (1999) 11)

SD materinstvaPraznovanje materinskega dne izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910, v Evropo je praznik prišel po prvi svetovni vojni, vendar so ga najprej praznovali 15. maja in kasneje prestavili na današnji datum. V Sloveniji se po drugi svetovni vojni zaradi praznovanja dneva žena, 8. marca, in njegove povezave s krščansko vsebino, ni praznoval, v devetdesetih prejšnjega stoletja pa je spet »priznan« in se praznuje na isti dan kot Marijino oznanjenje, torej 25. marec.

Praznik na današnji dan praznujemo samo v Sloveniji. Največ držav po svetu pa ga praznuje v maju (drugo nedeljo).

Gospodovo oznanjenje je v Svetem pismu opisano le v Lukovem evangeliju in govori o tem, da je nadangel Mariji sporočil, da bo spočela od Svetega Duha in da se bo dete imenovalo Božji Sin (prim. Lk 1,26–38). Oznanjenje Mariji pomeni spočetje Božjega Sina, s katerim se je Božji Sin tudi učlovečil, Marijina privolitev pa je bila posebna pritrditev odrešitvenemu Božjemu načrtu. Praznik obhajamo devet mesecev pred rojstvom Božjega Sina, ki ga praznujemo na božični dan. Spomin na skrivnost Marijinega oznanjenja je v ljudski pobožnosti dnevno prisotna z vsakdanjo trikratno molitvijo Angelovega češčenja.
Po Marijinem materinstvu je posvečeno materinstvo vseh mater sveta, zato na današnji praznik obhajamo krščanski materinski dan. O vzvišenem poklicu matere govori tudi poslanica, ki so jo škofje naslovili na žene ob koncu drugega vatikanskega koncila: »Žene, vaša poklicanost je, da varujete domače ognjišče, da ljubite vire življenja, da imate srce za novi rod! Priče ste skrivnosti začetkov življenja. Roteče vas prosimo, da predvsem skrbite, da se ohrani človeški rod.«

Praznik Gospodovega oznanjenja je praznik materinske ljubezni in na prvo mesto postavlja hvaležnost za materinsko poslanstvo. Obenem je tudi priložnost za molitev in hvaležnost pokojnim staršem.

Na začetku leta 2015 je bilo v Sloveniji po podatkih Statističnega urada RS skoraj 670.500 mater

V letu 2014 je v Sloveniji rodilo 20.813 žensk; 10.154 jih je rodilo prvič. Povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka je bila 29,1 leta. Leta 2014 se je v Sloveniji rodilo 21.165 otrok ali nekaj več kot 8.000 manj kot pred 50 leti.

Med ženskami, ki so bile na začetku leta 2015 starejše od 15 let, so bile matere tri od štirih, ena od štirih pa materinstva ni ali še ni doživela. Med desetimi, ki so rodile, so tri rodile po enega otroka, pet po dva, dve pa po tri ali več otrok.

Med ženskami, starimi 25­­–29 let, je bila mati vsaka tretja, med 45–49-letnicami je bilo mater že več kot 90 %. Mladostnice zapustijo svojo izvorno družino prej kot njihovi vrstniki; v letu 2013 so jo zapustile v povprečju pri starosti 27,4 leta. V povprečju se tudi poročijo prej kot njihovi vrstniki; tiste, ki so se v letu 2014 poročile prvič, so bile stare povprečno 29,4 leta.

Letos se liturgično praznovanje materinskega dne (v cerkvi) zaradi tega, ker pride praznik na veliki petek, prenese na ponedeljek po velikonočni osmini (4. april)

Svetovni dan nerojenega otroka obhajamo vsako leto 25. marca v spomin na Jezusovo spočetje, da bi se še bolj spomnili vrednosti človeškega življenja od spočetja.

Pobuda je nastala v Salvadorju leta 1993, izbran je bil dan, ko praznujemo Marijinega spočetja. Ta praznik je podprl tudi takratni papež Janez Pavel II., ki se je v svojih spodbudah zavzel za življenje, Praznovanju se je pridružilo veliko držav po svetu (od 2002 tudi v ZDA), v Evropi se obhaja v Avstriji, Slovaški in Španiji.

Tudi lanska sinoda o družini je pokazala, da se Cerkev zaveda problema nerojenih, ki nam sprašujejo vest. Nerojenih je na stotine milijonov otrok. Oni so najbolj nezaščiteni in najbolj nedolžni od vseh. Umrli so med postopkom umetne prekinitve nosečnosti ali zaradi kakršnihkoli drugih razlogov. Zdaj nam iz večnosti sprašujejo vest.

Sinoda spodbuja k molitvi za nerojene otroke prav tako sveto leto usmiljenja Nerojeni otroci nas bodo vse leto čakali, da vstopimo skozi sveta vrata usmiljenja. Čakali bodo krivce njihove smrti, pa tudi tiste, ki so njihovo smrt odobravali ali jo samo tiho dopustili. V rokah ne bodo imeli »orožja strogosti«, ampak »zdravilo usmiljenja« (Frančišek, v buli Obličje usmiljenja, 7). Kdorkoli bo stopil skozi sveta vrata, bo po nerojenih otrocih začutil ljubezen Boga, ki tolaži, odpušča in daje upanje.

Samo v Sloveniji je v zadnjih 50-letih zaradi umetnega splava umrlo najmanj pol milijona ljudi. Leta 1982 je v Sloveniji v enem letu moralo umreti 19.742 nerojenih otrok in podobno v 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja. Leta 1991 še 14.025, v naslednjih letih se je število splavov zmanjšalo, ker se je povečala uporaba kontracepcijskih sredstev, pa tudi neplodnosti je vse več. Leta 2010 je bilo po podatkih IVZ opravljenih nekaj več kot 4.300 splavov, od tega 8 % po desetem tednu nosečnosti.

Generalna skupščina ZN jwe leta 2007 razglasila 25. marec za mednarodni dan spomina na žrtve suženjstva in transatlantske trgovine s sužnji. O 400-letni transatlantski trgovini s sužnj vemo zelo malo, je . Skupščina je generalnega sekretarja pozvala k ustanovitvi izobraževalnega programa, ki bi mobiliziral vzgojne institucije in civilno družbo kar se tiče spomina na transatlantsko trgovino s sužnji in suženjstvo. S tem bi prihodnjim generacijam vcepili v zavest vzroke, posledice in nauke transatlantske trgovine s sužnji ter jih opomnili na nevarnosti rasizma in predsodkov.

Tuberkuloza je najpogostejša nalezljiva bolezen na svetu, za katero vsako leto umreta skoraj 2 milijona ljudi, večinoma v deželah tretjega sveta. Konec 19. stol. pa je za to boleznijo umrl vsak sedmi prebivalec ZDA in Evrope. 24. marca 1882 je nemški zdravnik Robert Koch v Berlinu objavil, da je odkril bacil tuberkuloze (Mycobacterium tuberculosis), kar je pomenilo začetek boja s to hudo boleznijo. Za to odkritje je leta 1905 dobil Nobelovo nagrado in v spomin na to, so leta 1982 (sto let kasneje) določili, da se 24. marca obhaja svetovni dan tuberkuloze (ali bolje: boja proti tuberkulozi)

V Sloveniji tuberkuloza ni izkoreninjena, se pa pojavlja redko, zato cepljenje vseh novorojenčkov proti tuberkulozi ni več obvezno.

Pljučno tuberkulozo zdravijo v bolnišnici, večinoma na Golniku. Zdravljenje običajno poteka od šest do devet mesecev.

SD meteorologijeMeteorologija je veda, ki raziskuje procese in pojave v atmosferi. Je del geofizike, ime pa je uvedel že grški filozof Aristotel 300 let pred Kr. Svetovni dan meteorologije se vsako leto obhaja v spomin na 23. marec 1950, ko je bila uradno ustanovljena Svetovna meteorološka organizacija (WMO), medvladna organizacija in posebna agencija v okviru OZN, ki šteje že 191 članic. Ima vodilno vlogo na področju poznavanja in mednarodnega sodelovanja na področju vremena, podnebja, hidrologije in vodnih virov ter vprašanj, ki so povezana z okoljem. Vsak dan se med temi centri izmenja 15 milijonov informacij, izdelajo 2000 vremenskih kart ...

Naša državna meteorološka služba - Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) skrbi za vsakodnevne podatke in napovedi vremena (v besedi, sliki ...), lahko se pogovorimo z dežurnim prognostikom, izdaja podatke o požarni ogroženosti, posebne napovedi o stanju voda, agrometeorološko napoved, napoved za gorski svet, za letalstvo, sporoča snežne razmere, ... vse to in še veliko zanimivosti je vsem dosegljivo tudi na spletni strani http://www.meteo.si/

Letošnja tema svetovnega dneva meteorologije je: Bolj vroče, bolj suho, bolj mokro. Pripravimo se na prihodnost.

SD vodaVoda je nujno potrebna za življenje, dostop do pitne vode pa ni zagotovljen vsem ljudem. Leta 1992 so v Riu de Janeiru v okviru Agende 21, sklenili, da bo 22. marec namenjen opozarjanju širše svetovne javnosti na pomen pitne vode in na nujnost dobrega gospodarjenja z njenimi zalogami, na omejenost in ogroženost naravnih vodnih virov. To je generalna skupščina ZN prihodnje leto potrdila in vsako leto razglasijo tudi temo, ki opozarja na najbolj aktualno tematiko: Kakovost voda (2010), Voda za mesta – odgovor na izzive urbanizacije (2011), Voda in varnost hrane (2012), Sodelovanje na področju upravljanja vodnih virov (2013), Voda in energija (2014), Voda in trajnostni razvoj (2015), Boljša voda, boljše zaposlitve (2016) ...

V Sloveniji je več kot 26 tisoč kilometrov rek in hudournikov. Na vsakem kvadratnem kilometru slovenskega ozemlja je v povprečju 1,3 kilometra površinskih vodnih tokov. Imamo približno 1300 naravnih in umetnih jezer, številne izvire, slapove, obširna območja talne vode in morje. Voda tako predstavlja eno največjih bogastev pri nas, vendar pa moramo z njo preudarno in skrbno ravnati.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) smo v letu 2014 v Sloveniji načrpali 980 milijonov m3 vode. Večina te vode (817 milijonov m3) je bila načrpana iz lastnih zajetij (predvsem iz površinskih vodnih virov). Za javno vodovodno omrežje v Sloveniji je bilo načrpanih 163 milijonov m3 vode, ki je po 24.017 kilometrih cevi in od 458.305 vodovodnih priključkov stekla do končnih uporabnikov (gospodinjstev, vrtcev, šol in drugih dejavnosti... 810 milijonov m3 odpadne vode je bilo pred izpustom prečiščene, 80 milijonov m3 vode pa je bilo izpuščene neprečiščene. Nazaj v okolje je steklo tudi 94 milijonov m3 meteornih voda.

Tudi v Ognjišču smo pisali o vodi, najobširneje: priloga, v: Ognjišče (2010) 5

MD gozdovGeneralna skupščina ZN je decembra leta 2012 21. marec razglasila za mednarodni dan gozdov. Prireditve po vsem svetu so namenjene predvsem krepitvi zavedanja o pomenu gozdov za planetarno oskrbo s čisto vodo, ki predstavlja enega od ključnih virov življenja, so zapisali na ministrstvu za kmetijstvo.

Mednarodni dan gozdov je namenjen ozaveščanju o pomenu gozdov za življenje na zemlji. Gozdovi namreč pokrivajo 30 odstotkov kopnega na planetu in sodijo med najbolj kompleksne ekosisteme. Preživetje številnih ljudi in skupnosti je neposredno odvisno od gozdov.Zaradi zaskrbljujočega stanja okolja, posebej zaradi vpliva podnebnih sprememb, so tudi gozdovi in gozdni ekosistemi vse bolj ogroženi. Varstvo gozdov in njihov razvoj sta tako ključnega pomena za ohranjanje življenja na zemlji. Letos je na svetovni ravni največ govora o pomenu gozdov za zagotavljanje virov čiste pitne vode. Za slovenski gozd pa je trenutno najpomembnejše učinkovito varstvo gozdov pred podlubniki, ki povzročajo veliko škodo v gozdovih iglavcev.

V slovenskih gozdovih lahko najdemo 72 avtohtonih drevesnih vrst in na stotine drugih rastlinskih vrst, še neznano število gliv in raznoliko kraljestvo živali. Gozd je prava zakladnica Življenja.

Spoštujmo ga, zavedajmo se, da smo v gozdu samo gost.

... več o gozdovih: na obisku, v: Ognjišče (2009) 10 in; priloga, v: Ognjišče (2011) 6

 

Zajemi vsak dan

Človek je ustvarjen po Božji podobi in mora sodelovati s Stvarnikom pri dopolnjevanju stvarstva in zaznamovati zemljo z duhovno podobo, ki jo je sam prejel.

(bl. Pavel VI.)
Nedelja, 19. November 2017

Ognjišče na Facebooku

Na vrh