Misli Leva Nikolajeviča Tolstoja

Lev Nikolajevič Tolstoj

* 9. september 1828, Jasna Poljana, Tulska gubernija, Ruski imperij, † 20. november 1910, Astapovo, Tambovska gubernija, Ruski imperij

- Kdor Kristusov nauk doume, ima enak občutek kot ptič, ki vse dotlej ni vedel, da ima peruti, pa se nenadoma zave, da more leteti, biti svoboden, in se mu ni treba ničesar več bati.

- Sklenili smo, da bomo živeli samo svojo radost, in jasno je, da se nam slabo godi, kakor se mora slabo goditi delavcu, ki ne izpolnjuje gospodarjeve volje. Gospodarjeva volja pa je izražena v evangeljskih zapovedih. Ljudje naj le izpolnjujejo te zapovedi, pa bo na zemlji ustanovljeno kraljestvo božje, in ljudje bodo dosegli naj višjo srečo, ki jim je dostopna.

- Greh je na začetku v tvoji duši tujec, potem gost; ko pa se nanj navadiš, postane gospodar.

- Vera je posvečena ljubezen. Še bolj moramo ljubiti, potem se ljubezen spremeni v vero.

- Najpomembnejša stvar v življenju je ljubezen. Ljubiti pa ne moreš niti v preteklosti niti v bodočnosti. Ljubiti je mogoče vedno samo v sedanjosti.

- Čas ne obstaja. Obstaja samo trenutek in v tem trenutku je naše življenje. Zato moramo v ta trenutek vložiti vse svoje moči.

- Ne poznam nobenega bolj zanesljivega znamenja zrelosti kot je dobrota.

- Skoraj vselej, ko pogledamo vase, najdemo isto napako, ki jo obsojamo pri drugih. Če ne vidimo prav iste napake, poglejmo globlje, in odkrili bomo še večjo.

- Lahko brez ljubezni cepimo drva, žgemo opeko ali kujemo železo, s Človekom pa moramo vedno ravnati samo z ljubeznijo.

- Boga je težko spoznati, vendar to ne pomeni, da ga ni, temveč je to znamenje njegovega veličastva in naše slabosti. Bog je kot čista voda, ki bi jo hoteli piti, toda ne morete čiste vode naliti v umazano posodo in potem soditi o njeni čistosti.

- Bog ne želi, da bi ljudje živeli vsak sam zase in jim zato ni razodel, kaj vsak zase potrebuje; hoče, da ljudje živimo v občestvu, v skupnosti, in zato nam je razodel, kaj je vsem potrebno, zase in za vse druge ... Kdor živi v ljubezni, živi v Bogu in Bog živi v njem, kajti Bog je ljubezen.

- Po dolgem, dolgem pogovoru se skušaj spomniti vsega, kar se je govorilo in začudil se boš, kako nepotrebno, prazno in pogosto tudi slabo je bilo vse, kar se je govorilo.