13. februar

LETA 1644 ROJEN ŽIGA KRIŠTOF PL. HERBERSTEIN

13 02 1644 Ziga Kristof HerbersteinTRINAJSTI LJUBLJANSKI ŠKOF († 1716)

Rojen v Gradcu staršem iz Viltuške linije Herbersteinov, študiral v jezuitskem kolegiju, kasneje pravo na teoloških visokih šolah v Passau in Regensburgu. Teologijo je študiral v rimskem Germanicumu in leta 1668 na Rimski univerzi La Sapienzi dosegel akademsko stopnjo Doktor teologije in filozofije. Po smrti ljubljanskega škofa Jožefa Rabatte je bil Žiga Krištof pl. Herberstein 21. aprila 1683 imenovan za njegovega naslednika. Znan je po tem, da je skupaj s stolnim proštom Prešernom in stolnim dekanom Dolničarjem 30. maja 1701 podpisal Listino o ustanovitvi javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice. Ohranjena je ustanovna listina s tremi pečati ustanoviteljev. Ti so se zavezali, da bodo svoje lastne knjige izročili v skupno rabo, povabili so še druge akademike in druge, naj storijo enako. Začasno naj bi bile knjige shranjene nad zakristijo nove stolnice, ki so jo takrat začeli graditi. Škof je iz lastnega premoženja daroval dva tisoč forintov, da se utemelji služba knjižničarja. Pravica do njegovega imenovanja pripada vsakokratnemu ljubljanskemu škofu. Vsi ustanovitelji so pomrli, preden je knjižnica zaživela. Škof Herberstein se je 1. junija 1701 škofiji odpovedal in odšel v pokoj v italijansko Perugio, kjer je leta 1711 umrl; svojo bogato zbirko knjig je pustil v Ljubljani.

več:
S. Čuk, Semeniška knjižnica v Ljubljani: Priloga, v: Ognjišče 2 (2015), 58-65.

 

LETA 1673 UMRL JANEZ KRSTNIK DOLAR

09 09 1620 Janez Krstnik DolarSKLADATELJ LATINSKIH MAŠ (* 1620)

Po rodu Kamničan je gimnazijo končal pri jezuitih v Ljubljani, filozofijo in teologijo pa na Dunaju. V letih 1656–1658 je bil vodja glasbenega oddelka jezuitske šole v Ljubljani. Deloval je še v Passauu in v Györu, nazadnje na Dunaju, kjer je bil vodja kora cerkve Am Hof. Bil je odličen skladatelj slovenskega glasbenega baroka. Njegovega obsežnega glasbenega opusa v celoti žal ne poznamo. Znanih je nekaj instrumentalnih skladb ter vrsta latinskih maš (Missa sopra la Bergamasca, Missa villana, Missa Viennensis).

 

LETA 1769 ROJEN IVAN ANDREJEVIČ KRILOV

13 02 1769 Ivan Andrejevic KrilovRUSKI BASNOPISEC, PESNIK IN KOMEDIOGRAF († 1844)

Basen je poučna pripoved, v kateri nastopajo poosebljene živali ali rastline, ki jim pripisujemo neko stalnost (oslu neumnost, zajcu plašnost, vrtnici lepoto). Med svetovno znane basnopisce spada ruski pesnik Ivan Andrejevič Krilov, ki se je za basni navdušil med prevajanjem del Francoza Jeana de La Fontaina. Po njegovem zgledu je napisal približno 200 basni, ki so izšle v devetih knjigah. V njih je večinoma opozarjal in šibal slabo stanje v carski Rusiji. Zelo znana je njegova basen Volk in jagnje.

njegova misel:

  • Kdor čut poštenosti in vest ima, / ne bo sleparil, ne bo kradel, / pa naj bi v kakršno že koli stisko padel;  / zmikavtu daš lahko cel koš zlata, / a krasti se ne bo odvadil.

 

LETA 1787 UMRL RUDJER BOŠKOVIĆ

13 02 1787 Rudjer BoskovicHRVAŠKI JEZUIT, MATEMATIK, FIZIK, ASTRONOM, FILOZOF (* 1711)

Rodil se je v Dubrovniku pred več kot tristo leti. Šolal se je pri jezuitih v Rimu, kjer je bil nato nekaj časa profesor matematike. Bil je vsestranski učenjak, strokovnjak za astronomijo, mehaniko, fiziko in matematiko, zanimali sta ga arhitektura in arheologija. Bil je član raznih znanstvenih akademij. Napisal je nad 70 znanstvenih del. Velja za začetnika sodobne filozofije narave in enega od začetnikov geodezije.

 

LETA 1873 ROJEN FJODOR IVANOVIČ ŠALJAPIN

12 04 1938 Fjodor Ivanovic SaljapinOPERNI PEVEC, BASIST IZ PODZEMLJA († 1938)

Ruski operni pevec, basist z globokim ‘dnom’, eden največjih opernih umetnikov 20. stoletja, velike glasovne izrazitosti in izredne igralske prepričljivosti. V operni igri je prvi uporabil pravilo ruskega gledališkega režiserja Stanislavskega, da mora igralec svojo vlogo resnično podoživeti, ne samo predstaviti. Zahodne dežele je seznanil z deli ruskih skladateljev, zlasti Musorgskega. Mnogim vlogam (Boris Godunov, Ivan Grozni, Don Kihot) je dal svoj osebni pečat, ki je vse do danes ostal vzor vsem tolmačem teh vlog.

 

LETA 1883 UMRL RICHARD WAGNER

13 02 1883 Richard WagnerNEMŠKI OPERNI SKLADATELJ, DRAMATIK, PESNIK, DIRIGENT ... (* 1813)

Nemški skladatelj Richard Wagner je bil po sodbi mnogih največji odrski skladatelj. Z njim je Nemčija prevzela od Italije vodilno mesto v opernem svetu. Sam je pisal librete (besedila) za svoje opere, v katerih je povzdigoval nemško mitologijo in legende. Naštejmo nekaj naslovov: Leteči Holandec ali Večni mornar, Lohengrin, Mojstri pevci nürnbersški, Parsifal, Nibelunški prstan, Rensko zlato, Tristan in Izolda. Z njimi je Wagner ustvaril čisto samosvoj začarani svet.

njegova misel:

  • Če je kaj, kar dviga duha, je zavest, da imaš prijatelja. Če je kaj, kar ga dviga še bolj, je zavest, da si nekomu prijatelj.

 

LETA 1903 ROJEN GEORGES SIMENON

13 02 1903 Georger SimenonPISATELJ KRIMINALK († 1989)

Belgijsko-francoski pisatelj Georges Simenon je zaslovel predvsem s svojimi kriminalnimi (detektivskimi) romani (okoli 300), zlasti s serijo o inšpektorju Maigretu. Pisatelju v njih ne gre le za to, da z napeto zgodbo pritegne, temveč zna svoje junake tudi psihološko dobro označiti. Številne njegove knjige, v katerih nastopa inšpektor Maigret, so bile postavljene na filmska platna in televizijske zaslone.

 

LETA 1931 UMRL IVAN BAŠA

13 02 1931 Ivan BasaDUHOVNIK, PISATELJ, PREKMURSKI VODITELJ (* 1875)

Prekmurski narodni buditelj Ivan Baša je po ljudski šoli v Beltincih obiskoval gimnazijo in bogoslovje v madžarskem Sombotelu. Kot duhovnik je deloval največ na Gradiščanskem, od leta 1908 do smrti pa je bil župnik v Bogojini. Spadal je v krog sodelavcev Franca Ivanocyja in Jožefa Klekla st., s katerima je ustanovil prekmursko versko periodiko, v katero je tudi pisal. V čas njegove službe v Bogojini spada zidava tamkajšnje nove cerkve (1925–1927), arhitekturne mojstrovine Jožeta Plečnika.

več:
S. Čuk, Naše Prekmurje: Priloga, v: Ognjišče 8 (2019), 58-65
knjiga: Tebi Slovenska krajina, Ognjišče - SZ, Koper 2019

 

LETA 1965 UMRLA LOJZKA BRUS

05 01 1909 Lojzka BrusPESNICA, PREVAJALKA, PROFESORICA, duhovna mati dijakov (* 1909)

Luč sveta je zagledala v revni bajtarski družini v Novem Svetu pri Hotedršici kot enajsti otrok. Od 4. razreda gimnazije v Ljubljani se je vzdrževala sama z instrukcijami in ročnim delom. Po diplomi iz slavistike je službovala kot profesorica slovenščine na gimnaziji v Novi Gorici in Ajdovščini, občasno na osnovnih šolah. Svoj poklic je opravljala z veliko ljubeznijo, bila je prava duhovna mati dijakov. Med vojno je nastal ciklus njenih pesmi, ki jih je pozitivno ocenil F. S. Finžgar, bila je tudi prevajalka in publicistka.

 

LETA 1974 ROJEN ROBERT PETER 'ROBBIE' WILLIAMS

13 02 1974 Robbie WilliamsANGLEŠKI PEVEC

Zaslovel je s fantovsko skupino Take That, ki je na začetku devetdesetih let obnorela najstnice po vsem svetu. Kmalu je skupino zapustil, bil je preveč poseben in neukrotljiv, in se posvetil samostojni karieri. Toda ni mu uspelo pridobiti poslušalcev, čisto se je zapustil, imel težave z zasvojenostjo in se odpravil na zdravljenje. Leta 1997 je postal spet vroč, s pesmijo Angels se je pognal na vrh britanske pop scene ... Z albumom I've Been Expecting You (Pričakoval sem vas) si je pridobil status britanskega zvezdnika (uspešnici Millenium in Strong). Po neuspelem zakonu in ločitvi se je posvetil predelavi uspešnic iz šestdesetih, leta 2005 je izšel njegov zadnji album Intensive Care, oklical se je za novega kralja popa, od leta 2000 je britanski glasbenik z največ prodanimi izvodi svojih albumov (6,3 milijona), prišel je tudi v Guinnessovo knjigo rekordov (več kot 1,6 milijona prodanih vstopnic v enem dnevu). Kljub velikim uspehom pa bi težko našli bolj nadutega in sebičnega človeka, ki je odvisen od medijske pozornosti in brez nje ne zna živeti, spremljajo pa ga običajne zvezdniške težave: depresija, negotovost, odvisnost ... in različne zasvojenosti.

 

LETA 2005 UMRLA SESTRA LUCIJA

13 02 2005 sestra LucijaTRETJA VIDKINJA IZ FATIME (*1907)

Trinajsti dan meseca je bil dan Marijinih prikazovanj trem pastirčkom v Fatimi na Portugalskem leta 1917. Bilo jih je šest: od 13. maja do 13. oktobra. Dva od malih Marijinih izbrancev - Francek in Jacinta Marto, brat in sestra, sta bila ob času prikazovanj stara devet oziroma sedem let. Marija je izpolnila obljubo, da ju bo kmalu vzela k sebi, kakor je napovedala Luciji dos Santos, njuni sestrični, ki je tedaj imela deset let. Francek je umrl leta 1919, Jacinta pa leta 1920. Papež Janez Pavel II. ju je 13. maja 2000 v Fatimi razglasil za blažena. Takrat se je sveti oče, ki je bil 13. maja 1981 žrtev atentata na Trgu sv. Petra v Rimu, spet srečal s 94-letno sestro Lucijo, tretjo vidkinjo. 13. februarja 2005 je dokončala svojo življenjsko nalogo. Odšla je k Bogu in v očeh ljudi je že svetnica.

Lucija je bila edina od treh fatimskih vidcev, ki se je z Marijo ob prikazovanjih pogovarjala. Med drugim prikazovanjem (13. junija 1917) je prosila Gospo, naj jih vzame s seboj v nebesa, ona pa ji je odgovorila:"Da, po Francka in Jacinto pridem kmalu. Ti pa moraš še dalj časa ostati tu doli. Jezus se te hoče poslužiti, da bi me ljudje spoznali in vzljubili. Razširiti hoče po vsem svetu češčenje mojega brezmadežnega Srca." To je bila torej naloga njenega življenja, ki je trajalo skoraj polnih 98 let!

več:
S. Čuk, Tretja fatimska skrivnost je v evangeliju: Pričevanje, v: Ognjišče 1 (1998), 66-67.
S. Čuk, Sestra Lucija. Lucija, Francek in Jacinta, prosite za nas: Pričevanje, v: Ognjišče 4 (2005), 22-23.
knjiga: Sestra Lucija, Klici fatimskega sporočila, Ognjišče, Koper, 2003 (RAZPRODANO)

nekaj njenih misli:

  • Skrivnost sreče na zemlji in v nebesih je v Ljubezni. Bog nas je ljubil in se je daroval zaradi ljubezni do nas. Bog nas ljubi in je iz ljubezni v naših tabernakljih in čaka na naš ponižni odziv.
  • Starši morajo voditi korake svojih otrok po ravnih poteh božje postave in jih glede na svoje imetje in položaj zaupati strokovnim učiteljem, ki jih ne bodo speljali z začete poti.
  • Vera je temelj vsega duhovnega življenja. Z vero verjamemo v obstoj Boga, v njegovo moč, modrost, usmiljenje, odrešitveno delo, odpuščanje in očetovsko ljubezen.
  • Z vero vidimo Jezusa v naših sestrah in bratih, ki jih ljubimo, jim služimo in pomagamo, ko potrebujejo našo pomoč.
  • Vsi si želimo biti ljubljeni, spoštovani, cenjeni in upoštevani. To je teženje, ki ga je Bog vtisnil v človeško srce, saj nas je ustvaril iz ljubezni in za ljubezen.
  • Vstali Jezus je naše življenje in naše vstajenje: z Jezusom bodo vstali tisti, ki z Jezusom živijo.
  • Dom mora biti kot vrt, kjer se odpirajo novi rožni popki, ki prinašajo svetu svežino nedolžnosti, čisti in zaupljivi pogled na življenje in nasmeh vesele in čiste mladosti.
  • Laž je v celoti dvoličnost, hinavščina, pretvarjanje. Toliko večja je, kolikor večja je škoda, ki jo je povzročila božji slavi in bližnjemu.
  • Mnogokrat lažemo sami sebi, zavajamo sami sebe. Zaslepi nas strast in si obljubljamo srečo tam, kjer je ni.

 

iskalec in zbiralec Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Zapoved, glejte, ta je moja, / da ljubite se med seboj. / Iz tega bodo vsi spoznali, / da ste hodili za menoj.

(Andrej Praprotnik)
Četrtek, 28. Marec 2024
Na vrh