21. november

LETA 1694 ROJEN Francois-Marie Arouet VOLTAIRE

21 11 1694-Francois-VoltaireFRANCOSKI RAZSVETLJENSKI PISATELJ, ESEJIST IN FILOZOF ( † 1778)

Ime Voltaire je bilo le eno izmed stosedemintridesetih psevdonimov, s katerimi je podpisoval svoja dela. Znan po svojem ostrem umu in obrambi civilnih svoboščin, vključno s svobodo do veroizpovedi in pravico do poštenega sojenja. Bil je tudi glasen zagovornik socialnih reform v stanovsko urejeni Franciji kljub strogi takratni cenzuri podobnih idej. Kot satirični polemik je pogosto uporabljal svoja dela za kritiko Cerkve in drugih obstoječih družbenih inštitucij. Štejemo ga med voditelje razsvetljenstva, napisal je številne polemične spise, zgodovinska dela, epe, drame in satirične romane. Najbolj zanimiva so za preprostega bralca njegova pisma, ki pričajo o neizčrpni zakladnici njegovega duha , in gotovo spadajo v vrh podobnih dopisovanj, ki so se ohranile v katerem koli jeziku. »Njegov duhoviti slog je tako preprost, da ga lahko razume vsak otrok, in tako slasten, da ob njem uživajo prefinjeni izobraženci ...«

misel:

  • V ničemer ne soglašam z vami, ali strastno bom branil vašo pravico, da poveste svoje.

 

LETA 1774 UMRL JANEZ ŽIGA VALENTIN POPOVIČ

21 11 1774-Valentin-PopovicŠTAJERSKI POLIHISTOR, NAJVEČJI UČENJAK TAKRATNE AVSTRIJE (* 1705)

V Gradcu končal jezuitsko gimnazijo in licej in se ni dal posvetiti. Študiral je 15 jezikov, se zanimal za botaniko, arheologijo, oceanografijo, zgodovinopisje ... Jernej Kopitar je zanj dejal, da je bil »največji učenjak takratne Avstrije, vrl filolog in naravoslovec«. Po končanem študiju je najprej predaval nemščino na dunajski univerzi. Napisal je temeljno slovnico nemškega jezika, ki je doživela 10 ponatisov. Veliko je potoval in si zapisoval kar je videl v naravi, tako je postal samouk na področju naravoslovja. Začel si je dopisovati s Karlom Linnejem in mu glede razvrščanja in poimenovanja celo svetoval nekaj popravkov, ki jih je Linne upošteval. Zaslovel je s svojo knjigo o morju, ki je utemeljila oceanografijo kot znanost. Imel je stike z razsvetljenskih krogom Žige Zoisa in pripravljal tudi slovensko slovnico in slovensko-nemški slovar, vendar je prezgodaj umrl ... Premoženje je zapustil mladim rojakom, ki so želeli študirati...

 

LETA 1844 UMRL IVAN ANDREJEVIČ KRILOV

21 11 1844-Ivan-Andrejevic-KrilovRUSKI BASNOPISEC, PESNIK IN KOMEDIOGRAF (* 1769)

Basen je poučna pripoved, v kateri nastopajo poosebljene živali ali rastline, ki jim pripisujemo neko stalnost (oslu neumnost, zajcu plašnost, vrtnici lepoto). Med svetovno znane basnopisce spada ruski pesnik Ivan Andrejevič Krilov, ki se je za basni navdušil med prevajanjem del Francoza Jeana de La Fontaina. Po njegovem zgledu je napisal približno 200 basni, ki so izšle v devetih knjigah. V njih je večinoma opozarjal in šibal slabo stanje v carski Rusiji. Zelo znana je njegova basen Volk in jagnje.

njegovi verzi:

  • Kdor čut poštenosti in vest ima, / ne bo sleparil, ne bo kradel, / pa naj bi v kakršno že koli stisko padel;  / zmikavtu daš lahko cel koš zlata, / a krasti se ne bo odvadil

 

LETA 1866 ROJEN FRAN ŽGUR

11 02 1939 Fran ZgurPESNIK, “VIPAVSKI SLAVČEK” († 1939)

Zaradi težav z matematiko je zapustil šolo, zaradi domotožja se ni izučil za slikarja in je nasledil očeta v trgovini v rojstni Podragi. Pod fašizmom je bil pogosto zaprt zaradi slovenstva. Od leta 1893 je svoje pesmi objavljal v raznih listih in koledarjih. Leta 1923 je izšla njegova edina samostojna pesniška zbirka Pomladančki. “Vipavski slavček” je pisal pesmi za otroke, ki so igrive in sveže ter so prišle v izbore otroške poezije. Njegove pesmi kažejo večje ali manjše vplive Otona Župančiča in Josipa Murna.

 

LETA 1902 ROJEN ISAAC BASHEVIS SINGER

21 11 1902 Isaac.Bashevis SingerAMERIŠKI PISATELJ JUDOVSKEGA RODU, NOBELOVEC 1978 († 1991)

Rojen v Leonicinu na Poljskem, študiral je v Varšavi, leta 1935 pa se je preselil v ZDA. Prve literarne prispevke je objavljal v judovskem časopisu, kasneje je delal kot samostojni pisatelj. Je predstavnik mističnega realizma, opisuje usode Judov v Evropi, njihove selitve in probleme, včasih je vmes tudi avtobiografski. Izvrsten je v novelah, kratkih zgodbah in esejih. Zelo doživeto, čustveno pripoveduje zgodbe o usodah Judov v Poljski in ZDA. V njegovih kratkih zgodbah je veliko vznesenosti, ironije, dogodivščin, v stalnem precepu med smehom in jokom, kot človek, ki obvlada spekter človeškega doživljanja. Pripovedovanje je živahno, slikovito, čustveno in obenem izzivalno, poln življenjskih podrobnosti, a tudi pripovedne magije ... Razmišlja o večnih vprašanjih in to je jedro njegovega pisanja: obstoj Boga in njegova krutost, grešnost človeka, strasti, etika in morala, ravnanje posameznika v primežu težkih zgodovinskih okoliščin. Njegovi junaki vedno nosijo breme svoje kulture, borijo se za preživetje, hrepenijo po svobodi, ne ravnajo vedno pravilno, zmagujejo tudi s pomočjo naivnosti ... Njegova misel je, da lahko ljudje dobrega srca vedno uspejo, ne glede na okolje in njihove zunanje značilnosti ... Pisal je v jidišu, in velja za enega največjih judovskih pisateljev. Leta 1978 je prejel Nobelovo nagrado. Nekaj njegovih del: Satan v Goraju, Rodovina Muškat, Sovražnice, zgodba o ljubezni, Čarovnik iz Lublina ... Pernati venec in druge zgodbe, Izgubljen v Ameriki ... avtobiografija Ljubezen in izgnanstvo

njegova razmišljanja:

  • Verujem v Boga. Ne morem si misliti, da je svet fizikalen ali kemičen pojav, sicer bi si že jutri pognal kroglo v glavo. Zato molim. Molim, kadar sem v težavah. In ker se mi zdi, da sem zmeraj v težavah, zmeraj molim.
  • Za človeka mora biti kakšna možnost, da doseže vse slasti, ki so mogoče, vso moč in znanje, ki mu ju more nakloniti narava, in še zmeraj služi Bogu, ki govori v dejanjih, ne v besedah, in čigar besednjak je kozmos.
  • Če me bralci sprašujejo, kakšno je sporočilo mojega pisanja, jim odgovarjam, da je deset zapovedi najtehtnejše sporočilo, kar smo jih kdaj dobili. Zapovedi so kratke, točne, jasne.
  • Oče pestuje otroka, a vendar želi, da se nauči hoditi. Bog je naš Oče, mi smo njegovi otroci in Bog nas ljubi. Blagoslavlja nas s svojo milostjo in če kdaj pa kdaj dopusti, da se spotaknemo in pademo, nas tako le navaja samostojne hoje.
  • Ljudje vzcveto in uvenejo kot rastline. Nebo piše zgodovino in samo nebo pozna resnico. In naposled vsak človek sam odgovarja za svoja dejanja.

 

LETA 1905 UMRL RUDOLF BAUMBACH

21 11 1905 Rudolph Baumbachnemški pesnik, planinec (* 1840)

Tridesetletni nemški pesnik je leta 1870 prišel v Trst kot zasebni učitelj in se vključil v sekcijo nemško-avstrijskega planinskega društva za Primorsko. Družil se je z Juliusom Kugyjem in se v Trenti seznanil z narodno pripovedko o Zlatorogu. Lotil se je pesniške obdelave te snovi in leta 1877 je izšla njegova epsko-lirična pesnitev Zlatorog z avtohtonimi imeni krajev, ljudi, trentarskih lovcev in pastirjev. Po njegovi zaslugi je pripovedka postala znana v kulturnem svetu. Bila je večkrat prevedena in uglasbena.

 

LETA 1908 ROJEN MARIO LAVRENČIČ

21 11 1908-Mario-LavrencicDUHOVNIK, NARODNI DELAVEC († 1989)

Doma iz Vrha (it. Spignon) pri Vidmu, kjer je končal bogoslovje in začel opravljati svojo duhovniško službo v Štoblanku (it. San Volfgango). Na novomašno podobico je zapisal: »Vsega sem zmožen s pomočjo Tistega, ki mi pomaga: Boga«. Kljub prepovedi fašističnih oblasti je pridigal v slovenščini, po koncu fašizma pa je uvedel slovensko bogoslužje. Z Emilom Cenčičem je urejal kulturno-verski list Dom, ki je še danes glasilo beneških Slovencev. Dejaven je bil tudi na socialnem področju, pripravljal je številne kulturne prireditve in opozarjal na težavne razmere v Beneški Sloveniji.

tako je o njem zapisal Dom ob 25-obletnici smrti julija 2014:

Zvestuo je služu svojim faranam in zvestuo in radodarno pomagu tudi drugim faram. Biu je dobar pridgar in žartovalen, nimar na razpolago vsiem ljudem. Po drugi svetovi vojski, de bi pomagu ljudem, ki so bli brez diela in zaslužka, je napravu kantierje diela. Skarbeu je, za zadobit penzijon vsiem judem, ne samuo njegove fare, pa tudi drugih vasi. Pre Mario, ki se je rodiu v beneško slovenski kumetuški, kristjanski družini, ki je poznala samuo dielo, molitu in slovenski jezik, je ostu zviest dielu, molitvi in svojemu maternemu jeziku. Tudi kar je fašizem prepoviedu slovenski jezik, se nie ustrašu in je po slovensko pridgu, molu, spoviedu in guoriu z ljudmi, v cierkvi in zuna nje.

 

LETA 1909 ROJEN ALOJZIJ TURK

21 11 1909-Alojzij-TurkDUHOVNIK, "MISIJONAR" IN BEOGRAJSKI NADŠKOF († 1995)

"V študijskih letih sem sicer rad prebiral poročila o delu naših misijonarjev v poganskih deželah, nikoli pa nisem pomislil, da bi se sam odločil za podobno, prav nič lažje delo v diaspori, v skopski in beograjski škofiji. Toda škof Gnidovec me je že po kratkem pogovoru pridobil za to," je zapisal na začetku svoje knjige Škof Janez Gnidovec (Mohorjeva družba, Celje 1992) Alojzij Turk, upokojeni beograjski nadškof, ki je bil kot mlad duhovnik zvest sodelavec tega našega svetniškega kandidata. "Šel sem in zadnjih pet let škofovega zemeljskega življenja sodeloval z njim v župniji in na ordinariatu. Tako sem iz neposredne bližine vsak dan opazoval njegovo življenje in delo, ki je bilo vedno usmerjeno Bogu v slavo in za reševanje duš. Gledal sem tudi njegovo dozorevanje za nebeško kraljestvo, saj je moral skozi veliko trpljenje in preskušnje ... Škof Gnidovec je preusmeril mojo življenjsko pot, njegova molitev in blagoslov pa sta me spremljala in reševala v mnogih težkih življenjskih okoliščinah ter me krepila pri delu, da nisem malodušno omagal in odnehal."

... več o njem si preberite v pričevanju 11_2009 in v rubriki gost meseca (ob posvečenju) 06_1980

o svetniškem škofu Gnidovcu:

... večkrat sem ga spremljal na njegovih poteh. Bil je zelo svetniški, človek apostolata, samo to je gledal, kako bi obiskal čim več ljudi, zanimal se je, kje je še kakšna izgubljena dušica. Živel je zelo asketsko, užil je minimalno hrano, toliko da je zdržal, ni pa svoje askeze vsiljeval drugim. Za svoje spremljevalce je zelo skrbel, vedno me je silil, naj vzamem, kar potrebujem...

 

LETA 1914 ROJEN STANE SEVER

21 11 1914-Stane-SeverPRVAK SLOVENSKIH GLEDALIŠKIH ODROV († 1970)

Eden največjih mojstrov slovenske gledališke umetnosti je bil igralec in pedagog Stane Sever. Na odrskih deskah pa tudi pred filmskimi in televizijskimi kamerami je ustvaril dolgo vrsto likov. Bil je prvak ljubljanske Drame. Zaradi nezdravih razmer v slovenskem gledališkem prostoru jo je zapustil in nastopal po raznih slovenskih krajih pod nazivom Gledališče enega.

 

LETA 1916 UMRL FRANC JOŽEF I.

21 11 1916-cesar-Franc-JozefAVSTRIJSKI CESAR (* 1830)

Avstrijski cesar je postal leta 1848, od leta 1867 pa je bil tudi ogrski kralj. Ime je bilo izbrano namenoma: da bi obudil spomin na svojega pra-pra strica, cesarja Jožefa II., ki je bil veliki reformator. Leta 1854 se je poročil z Elizabeto (Sisi), ki ji bilo le 16 let; ki pa se ni nikoli prilagodila življenju na dvoru, bila je popotnica in modna navdušenka, zato je tudi na Dunaju niso videli pogosto. Franc Jožef je vladal v času, ko je Avstrija začela izgubljati položaj velesile v Evropi, izgubljala je tudi ozemlja (Lombardijo in Benečijo), lotila pa se je osvajanja Balkana (leta 1878 je zavzel Bosno in Hercegovino). Bil je konservativen vladar, podpiral pa je gospodarski in kulturni razvoj dežele, večkrat je bil tudi v naših krajih ... Dve leti po njegovi smrti in porazu v 1. svetovni vojni, je Avstro-Ogrska razpadla.

 

LETA 1926 UMRLA ZOFKA KVEDROVA

21 11 1926-Zofka-KvedrovaPISATELJICA IN PUBLICISTKA (* 1878)

Slovensko pisateljico Zofko Kvedrovo sta, po sodbi literarnega zgodovinarja Joža Mahniča, "lastno življenje z grenko mladostjo, socialno revščino in samoizobraževanjem, razgibanim erosom in tragiko v zakonu ter opazovanje splošnega položaja žene v takratni družbi, ko so o njeni usodi pogosto odločali starši in ji je bil tudi lahkoživ ali surov mož neomejen gospodar, naredila za temperamentno glasnico ženske emancipacije". Ivan Cankar, njen pisateljski vzornik in idejni zaveznik, je o njej zapisal: "Zofka je zapustila izhojeno pot; ona je sama svoja; povedati je hotela nekaj, kar je videla sama in kar je čutila sama; njene slike niso kopije del, ustvarjenih od moških umetnikov; gledala je s svojimi očmi..."

... več o njej v obletnici meseca 11_2006

nekaj njenih razmišljanj ...

  • Vsako drugo razmerje med ljudmi se lahko spremeni, ali mati ostane mati. Naša duša se ji lahko odtuji, srce se lahko okrene od nje, toda vedno ostajamo del nje.
  • Zameri se ti človek, ki s tatinsko roko krade tvoj denar, toda še dosti huje, kdor s strupenim jezikom krade tvoja čast.
  • Otroci odpuščajo lahko in z vsem svojim bitjem. Mi odrasli ne znamo odpuščati - ne pozabljamo.

 

LETA 1930 ROJEN MARJAN ROŽANC

21 11 1930-Marjan-RozancPRIPOVEDNIK, DRAMATIK IN ESEJIST († 1990)

Zgodnjo mladost je Marjan Rožanc preživel v ljubljanski delavski ‘četrti’ Zelena jama. Po poklicu je bil grafik, med služenjem vojaškega roka je bil zaradi “sovražne propagande” obsojen na tri leta strogega zapora. Vse to se odraža v njegovih pripovednih besedilih, zlasti v romanih Ljubezen, Hudodelci in Roman o knjigah. Od sredine šestdesetih let je pisal eseje, ki jih je objavljal najprej v raznih revijah, nato pa v knjigah. Od leta 1993 podeljujejo Nagrado Marjana Rožanca za najboljšo esejistično zbirko.

več:
S. Čuk, Marjan Rožanc (1930–1990): Obletnica meseca, v: Ognjišče 11 (2020), 88-89.

njegova misel:

  • Boga iščem v lastnem srcu in okušam z lastnim življenjem. Odločam se zase, za svojo avtonomijo in svobodo, pa čeprav se spet vržem v kremplje hudiču.

 

LETA 1952 UMRL ALOJZIJ REMEC

21 11 1952-Alojzij-RemecDRAMATIK, PESNIK IN PISATELJ (* 1886)

Alojzij Remec, rojen v Trstu, je bil od leta 1927 odvetnik na Ptuju in v letih 1935-1941 tudi župan. V slovensko slovstveno zgodovino se je zapisal predvsem kot dramatik, ki zna opazovati življenje. Njegove drame (Užitkarji, Magda, Zakleti grad), ki razodevajo bistro oko za opazovanje razmer in življenja, so bile v času med vojnama veliko igrane.

 

LETA 1964 KONEC TRETJEGA ZASEDANJA II. VATIKANSKEGA KONCILA

21 11 1964-konec-tretjega-zasedanja-II-VatikanaDrugi vatikanski koncil je trajal od 11. oktobra 1962 do 8, decembra 1965. Razdeljen je bil na 4 zasedanja: tretje se je pričelo 14. septembra 1964 in se končalo 21. novembra 1964. Ob zaključku so škofje vsega sveta izglasovali tri pomembne dokumente: Dogmatično konstitucijo o Cerkvi, Odlok o katoliških vzhodnih Cerkvah ter Odlok o ekumenizmu.

 

LETA 2020 UMRL 1922 ROJEN JOŽEF SMEJ

15 02 1922 Jozef SmejŠKOF, PISATELJ, PREVAJALEC, ZGODOVINAR (* 1922)

"Življenje duhovnika in škofa je več kot zgolj naštevanje služb ali navajanje podatkov," je v prekmurski koledar Stopinje 2002 ob 80-letnici svojega pomožnega škofa dr. Jožefa Smeja zapisal mariborski škof dr. Franc Kramberger. "Življenje duhovnika, škofa je delo, odločanje, tveganje, garanje, je zavestna rast iz korenin prednikov na škofovskem sedežu, je hoja za Kristusom in pričevanje z deli." To poslanstvo je škof Jožef Smej zvesto izpolnjeval od svoje mladosti. Na poseben način v času njegove pastirske poti: od takrat, ko ga je kot dvaindvajsetletnega fanta Bog poklical ... do svojega prvega službovanja v Turnišču, kjer je Marijina božja pot. ... odhoda v Mursko Soboto: „Potem pa naenkrat, ko sem že bil dekan, župnik, škof Držečnik kot strela z jasnega spet vpraša, ali bi hotel priti za kanonika v Maribor. Kako težko sem rekel 'dva tedna mi dajte, da razmislim' ... tako sem obstal potem v Mariboru ...Bogu hvala za vse, delam že dolge nadure. Pa kljub temu, kakor je rekel sv. Martin: 'Bog, če sem tvojemu ljudstvu še potreben, se ne branim dela'," je povedal škof Smej.

več o škofu Smeju:
S. Čuk, škof Jožef Smej. Utrinek dobrote na slovenskem nebu: Pričevanje, v: Ognjišče 4 (2007), 20-21.
M. Erjavec, Jožef Smej: Moj pogled, v: Ognjišče 4 (2015), 68-69.
B. Rustja, Bog trpi, ko trpi nemočen človek: Naši preizkušani bratje, v: Ognjišče 8 (2011), 24.

nekaj njegovih misli:

  • Sporočilo Kristusovega križa je prezgovorno, da bi ga mogli preslišati, prerazločno, da bi ga mogli krivo razumeti, predragoceno, da bi ga mogli zavreči.
  • Marija je najlepši, od Svetega Duha oblikovani portal, skoz katerega je v tihoti stopil Bog, ko se je učlovečil.
  • Mir moramo piti iz čistih Božjih vrelcev, vrelcev resnice, pravičnosti in ljubezni.
  • Ločnica med dobrim in zlim ne poteka med ljudmi, ampak skozi vsako človeško srce. V vsakem izmed nas ima dobri in zli duh svojo bojno črto.
  • Veliko ljudi nič ne posluša ali pa sliši - le sebe.
  • Kako bi mogli drug v drugem trajno gledati brate, če odklanjamo skupnega Očeta?
  • Tu in tam še zmeraj slišimo govoriti, naj bi molili le takrat, ko čutimo nagnjenje do molitve! To ne drži. Molitev je služba.
  • Vsak trenutek je korak proti večnosti. Čas je božja lastnina, mi ga moramo odkupljati z dobrimi deli.
  • Vsak dan moramo moliti, ker vera ni dana tako, češ, zdaj jo pa imaš. V veri moramo rasti. To želim najprej sebi, da bi rasel v veri, kljub mnogim težavam, ki jih vidimo.
  • Marija je križišče, kjer sta se za večno srečala in zedinila Bog in človek in kjer se kristjan v polnosti sreča s Kristusom.
  • S pokrižanjem izrazimo, da pripadamo troedinemu Bogu. Križ pa je hkrati tudi znamenje posebnega božjega varstva.
  • Ljubezen, srce, posebno materinsko, kot je Marijino, vidi več in jasneje kakor oči.

iskalec in zbiralec Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Kristus je trpel za nas in nam zapustil zgled, da bi hodili po njegovih stopinjah ... Ko so ga sramotili, ni vračal sramotenja, ko je trpel, ni grozil, ampak je vse prepustil njemu, ki pravično sodi.

(apostol Peter)
Petek, 29. Marec 2024
Na vrh