23. november

LETA 1747 ROJEN BARON ŽIGA ZOIS

23 11 1747-Ziga-ZoisSLOVENSKI RAZSVETLJENEC, PODJETNIK, MECEN IN MINERALOG († 1819)

Leta 1865 se je v Trstu očetu Italijanu in materi Slovenki rodil sin, ki je postal voditelj slovenskih preroditeljev v dobi razsvetljenstva. To je bil Žiga (Sigismund) Zois pl. Edelstein, lastnik veletrgovine v Ljubljani, gospodar gradu Brdo ter gozdov, rudnikov in fužin na Gorenjskem. Svoje bogastvo je velikodušno razdajal za dvig omike med slovenskim ljudstvom. Okoli sebe je "zbiral najnaprednejše in najsposobnejše sodelavce, osnoval z njimi obširen delovni načrt, dajal koristne pobude posameznikom in njih stremljenja z razumevanjem v vsakem pogledu podpiral in s tem ustvaril za tiste čase idealne pogoje za literarno delo" (Alfonz Gspan).

več:
S. Čuk, Baron Žiga Zois: Obletnica meseca, v: Ognjišče 11 (1997), 28-29.

 

LETA 1829 ROJEN ANTON KARINGER

23 11 1829-Anton-KaringerROMANTIČNI SLIKAR († 1870)

Risanja se je učil v Ljubljani, v letih 1845-47 pa je študiral krajinarstvo na Dunaju in kasneje še v Munchenu. Odločil se je za vojaško službo in služil kot častnik avstrijske vojske v Črni gori in Dalmaciji. V teh letih je portretiral vojne tovariše, slikal vedute in folklorne značilnosti, domačine v slikovitih oblačilih, in tako Evropejcem odkril eksotiko Balkana. Po končani vojaški karieri (zaradi bolezni), se je odločil za slikarstvo. Živel je v Ljubljani, veliko potoval po slovenskih, avstrijskih in nemških krajih in upodabljal predvsem pokrajine. Njegov najbolj značilni motiv je slovenska gorata pokrajina z jezeri in rekami, mestne vedute .... Dramatično upodablja naravne sile ...

 

LETA 1852 ROJEN FRAN MASELJ – PODLIMBARSKI

23 11 1852-Fran-Maselj-PodlimbarskiČASTNIK IN PISATELJ († 1917)

Najbolj znano delo pisatelja Frana Maslja – Podlimbarskega je roman Gospodin Franjo (1913), ki mu je prinesel slavo in – nesrečo: ker je v njem odkrito opisoval in grajal nevzdržne razmere v Bosni po avstrijski okupaciji leta 1878, so avstrijske oblasti kmalu po usodnih strelih v Sarajevu 28. junija 1914, zaradi katerih je izbruhnila prva svetovna vojna, roman zaplenile, pisatelju pa so odvzeli častniške čine in poslali v izgnanstvo, kjer je zagrenjen umrl. Kako je bil roman sprejet med zavednimi Slovenci, kaže ocena pesnika Otona Župančiča: »Gospodin Franjo je nastal, ne ker je Podlimbarski hotel nekaj napisati, temveč ker nam je imel nekaj povedati. Ta pečat notranje pristnosti je udarjen tej iskreni knjigi tako krepko in odločno, da kritik, ki bo jahal samo nervoznega estetskega konjička, ne bo mogel biti pravičen njeni etični vsebini ... Podlimbarski je svoj roman po vesti napisal, mi ga po vesti berimo, in prav bo tako.« Roman se je bralcem priljubil zaradi živahnega pripovedovanja in zlasti zaradi tople človečnosti.

več:
S. Čuk, Fran Maselj - Podlimbarski (1852-1917): Gost meseca, v: Ognjišče 11 (2022), 50-51.

 

LETA 1918 GENERAL MAISTER PREVZAME OBLAST V MARIBORU

23 11 1918-Rudolf-MaisterPO RAZOROŽITVI NEMŠKIH BRAMBOVCEV

Ob koncu prve svetovne vojne in razpadu stoletne avstroogrske monarhije, ko je bilo jasno, da se bodo kmalu risale nove državne meje, je mariborski občinski odbor razglašal Maribor za del nemške Avstrije. Po ljudskem štetju leta 1910 je v obeh mariborskih okrajih (levi in desni breg Drave) nad 80% prebivalcev govorilo slovensko. Major Rudolf Maister, poveljnik mariborskega črnovojniškega okrožja, zaveden Slovenec in povezan z vodilnimi slovenskimi politiki, je uvidel: ponuja se edinstvena priložnost, da ozemlje, kjer živijo Slovenci, postane sestavni del bodoče jugoslovanske države. Treba ga je nemudoma zasesti z vojaštvom in tam vzpostaviti slovensko oblast. Na sestanku častnikov v mariborski meljski vojašnici 1. novembra 1918 je odločno nastopil in izrekel besede: "Maribor razglašam za jugoslovansko posest in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vsem Spodnjim Štajerskim! Kdor bi se v področju moje oblasti upiral mojim poveljem, pride pred moje vojaško sodišče!" Na nemške častnike so naredile silen vtis in priznali so mu vrhovno poveljstvo. "S tem je bil postavljen temelj za vse nadaljnje akcije v smeri utrditve severne meje" (Lojze Ude). Še istega dne se je s pooblastilom Narodnega sveta za Štajersko, ki ga je povišal v generala, s 15 častniki in 87 vojaki polastil Maribora in prevzel poveljstvo nad vso Spodnjo Štajersko. Do konca novembra mu je uspelo zbrati okoli 4.000 slovenskih vojakov in 200 častnikov. 23. novembra je v nekaj urah razorožil nemško varnostno stražo. 23. november je v spomin na ta dogodek državni praznik, ki ni dela prost dan.

več:
S. Čuk, Rudolf Maister: Obletnica meseca, v: Ognjišče 3 (1994), 20-21.

nekaj njegovih verzov:

  • Bratje, v sedlo, vajeti v dlan: / Drava nas zove, Jadran rjove, / vranci naj skrešejo trde podkove, / bratje — naprej!
  • Mladi! Da ste pripravljeni: / meča ne dajte nikoli iz desnice, / naše pravice nikoli iz zenice! / Vranec naj zoblje osedlan, / da se kot strela zaprašite / in prevalite lažnike kamnite, / ko se ukreše – vaš dan.
  • Od Labota do Baškega jezera / je naša straža stala. / Je včasi iz src in včasi iz pušk zapelo / in tam pri Vovbrah, tam ob krškem bregu / je v naših vrstah rdeče zacvetelo / zdaj v klasju, zdaj v božičnem snegu / za našo Gospo sveto. // A v letu dvajsetem so nam Gospo / iztrgali z lažjo / in v naših okencih so nageljci / zajokali – / iz novih cvetov pa jim vdarja vera, / da še bo Gospa sveta zvala.

 

LETA 1942 ROJEN ANDREJ CAPUDER

23 11 1942 Andrej CapuderPISATELJ, PESNIK, PREVAJALEC, PROFESOR, POLITIK IN DIPLOMAT († 2018)

Pesnik in pisatelj Andrej Capuder, eden najbolj izobraženih duhov v sodobni slovenski kulturi, je slovesno vstopil v naš literarni prostor s prevodom celotne Dantejeve Božanske komedije (1972–1975). Njegovo prvo izvirno literarno delo je bil roman Bič in vrtavka (1975). Bil je profesor romanske književnosti in jezikov. S svojim delom je sodeloval pri utrjevanju poti v samostojno slovensko državo. Postal je minister za kulturo v prvi demokratično izvoljeni vladi ter veleposlanik v Parizu in Rimu.

več:
F. Bole, prof. Andrej Capuder. "Mislim, da brez neke vere ne nastane nič, zlasti pa ne tako imeniten pojav kot je kultura nekega naroda!": Gost meseca, v: Ognjišče 2 (1986), 6-10.
F. Bole, dr. Andrej Capuder. Pariz je stičišče narodov: Gost meseca, v: Ognjišče 2 (1994), 6-11.

nekaj njegovih razmišljanj:

  • Moram priznati, da mi je bilo v življenju navrženega veliko, mnogo talentov, imel sem tudi precej sreče in za največjo srečo so štejem, da sem lahko ohranil vero svojih staršev.
  • Pri veri ni glavno znanje, temveč da človek v svojem srcu doživi Boga in kako ga Bog brezpogojno ljubi.
  • Kultura se začne in konča pri vzgoji: resnice se dejansko ni mogoče naučiti, lahko pa se učimo resnicoljubnosti; lahko navajamo mladino k izbiri, odločanju, odgovornosti.
  • Cankar nekje pravi, da našp narod bolj kot genijev, potrebuje značaje ...
  • Tako kot je bivši režim "kupoval" starše, tako so starši po svoji strani "kupovali" otroke, z željo, da jim naredijo življenje gladko in neproblematično.
  • Zdravljica, ta vzvišena himna človečanskega etosa je za večino Slovencev bolj pevska vaja, kot pa poziv k očiščenju in spravi. Še ne izzvenijo zadnji akordi, ko se že gledamo, kje in kdaj si bomo skočili v lase.
  • Slovenci moramo držati skupaj, ne grede na vero in pripadnost. S tem si bomo pridobili tudi spoštovanje pri sosedih, in kjer je spoštovanje, tam je tudi mir.

 

LETA 1989 UMRLA ZORA PIŠČANC

23 11 1989-Zora-PiscancPISATELJICA IN KULTURNA DELAVKA (* 1912)

»Zora Piščanc je s svojo nadarjenostjo, s svojskim čustvovanjem, z živahnimi dialogi, s smislom za nazornost in stvarnost upodobila vrsto primorskih ljudi, da so se bralcem prikupili,« je zapisal literarni zgodovinar Martin Jevnikar. »V svojih delih je ljudem razumljiva, realistična, preprosta, iz vseh pa veje velika ljubezen do slovenske zemlje in jezika, globoka vera, dobrota in človečnost. Ni se povzpela na vrh literarnega ustvarjanja, ostala pa bo zapisana v literaturo kot dobra ljudska pripovednica.« Priljubila se je tudi našim bralcem. Leta 1982 je v Ognjišču v nadaljevanjih izhajala njena povest Na obalah morja, ki je nato izšla v knjigi, ki je hitro pošla. Največja uspešnica naše založbe pa je bila njena Pastirica Urška, roman o Marijinem prikazanju na Sveti gori pri Gorici. V zbirki Žepna knjižnica je leta 1980 izšla v nakladi 15.000 izvodov, čez nekaj mesecev pa dodatnih 5.000 izvodih. Pošla je tudi dopolnjena izdaja te knjige iz leta 2003. Pri naši založbi je izšel tudi njen življenjepisni roman Blagovestnika Slovanov (1985). Naše drage sodelavke se spominjamo ob obletnici njenega rojstva.

več:
S. Čuk, Zora Piščanc: Obletnica meseca, v: Ognjišče 5 (2012), 50-51.

iskalec in zbiralec Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Kristus je trpel za nas in nam zapustil zgled, da bi hodili po njegovih stopinjah ... Ko so ga sramotili, ni vračal sramotenja, ko je trpel, ni grozil, ampak je vse prepustil njemu, ki pravično sodi.

(apostol Peter)
Petek, 29. Marec 2024
Na vrh