In kaj zdaj, Bog?
In kaj zdaj, Bog?
Žito je požeto … Delavcev res ni veliko in vedno umanjka kak par rok, pa vendar … delo je opravljeno … kot vsako leto …
Kašče so polne, polja prazna … a se, prazna, še vedno zláta bleščijo … Obrodila so in dala sad: nekomu trideseternega, drugemu šestdeseternega, spet drugemu stoternega … Komu je morda potolkla toča … drugemu uničila suša … kdo morda ni imel kaj žeti: preveč sta se razrasla ljuljka in trnje … Nekomu se je vzelo še tisto malo, kar je imel, in se dalo temu, ki ima obilo … Nekdo pa spravlja v kašče polne, zvrhane in potlačene mernike …
Kakorkoli … Prazna polja se bleščijo v večernem soncu, ki je zláto obarval v škrlat …
In kaj zdaj? Kaj zdaj, Bog?
Tudi zlati stoli se bleščijo … prazni! In sonce, ki kot rdeča hostija počasi tone za horizontom, je škrlatu, tik preden je izginil, dodal še malo vijolične … spokorne … postne …
In zdaj, Bog? Bo sonce zašlo? Bo zdaj tema?
Delavcev je vedno premalo … in mi, nekoristni služabniki, delamo, kar smo dolžni storiti …, a če k žetvi ni gospodarja, umanjka pomemben par rok …
Moj Bog, Ti veš, da delam … prenašam vročino in mraz … sušo in dež … trpim lakoto in se mučim z žejo … jem, kar se predme postavi, in sem hvaležen za vsak kozarec hladne vode, ki ga dobim, ker sem tvoj hlapec …
Delam … in ne preštevam več žuljev, ko zamahujem s srpom …
Delam … in ne preštevam več snopov drugih hlapcev …
Delam … in ne preštevam mernikov, ki jih nosijo v kašče …
Delam … in ne vem, v čigavo kaščo je bilo odnešeno … koliko je v kašči … ne kam je iz kašče izginilo …
Delam … ker vem, da žanješ, kjer nisi sejal, in zbiraš, kjer nisi razsul …
Delam … ker vem, da seješ v Duha in da žanjem večno življenje …
Delam … ker vem, da bom pod noč dobil obljubljeno plačilo, ne glede na uro, ob kateri sem začel delati …
Delam …, ker Te ljubim …
In delam …, ker me ljubiš …
Kaj bo torej zdaj, Bog?
Ko zaide sonce, se čreda poenoti … poenači …
Ko je tema, ne ločiš med ovnom in koštrunom … še jagnje komaj ločiš od ovce … predvsem pa ne ločiš belih in črnih ovc …
Ko je tema, so vse ovce črne …
A sonce, ki je zvečer zašlo, bo z jutrom zopet vstalo …
In bo spet ena čreda … en pastir …
In zdaj, Bog? Kaj bo zdaj?
ČUŠIN, Gregor. (Na začetku). Ognjišče, 2013, leto 49, št. 9, str. 3.
Zbrane uvodnike (Na začetku, 2009-2013), ki jih za Ognjišče piše priljubljeni igralec Gregor Čušin lahko prebirate tudi v knjigi Na tretji strani.
Pri Ognjišču je marca 2019 izšla tudi knjiga Zgodbe iz velike knjige in iz malega predala, v kateri je Gregor Čušin na svoj, izviren in poetičen način, zapisal petdeset (50) svetopisemskih zgodb (ki jih sinu pripoveduje preprost tesar)