Junaštvo ali junačenje

Fantje, sami fantje so bili to, kakih 5 ali 6, ne spomnim se več natančno, so bili nad idejo zelo navdušeni in sem jih težko ‘krotil’. Takoj ko smo stopili iz kombija, bi kar bezljali naprej, neučakani, da čim prej začnejo ‘plezati’. Tudi ko smo prišli do stene, sem imel kar nekaj težav, da sem jih zadržal, da sem jih vse spravil v navezo in jih prepričal, da je varovanje nujno. Spominjam se, da se vsaj dva fanta sploh nista hotela navezati, češ da onadva tega ne potrebujeta, ker znata plezati … Junačenja in širokoustenja kar ni in ni hotelo biti konec. No, vztrajal sem, tudi z grožnjo, da gremo pač nazaj, če ne bodo spoštovali pravil, in nekako sem uspel.

Že po nekaj minutah resne stene, jeklenice in klinov, pa se je vzdušje povsem spremenilo.