Misli Rabindranatha Tagoreja

RABINDRANATH TAGORE:

(Rabindranath Thakur), bengalski pesnik, filozof, slikar, skladatelj, glasbenik in reformator hinduizma, * 7. maj 1861, Kolkata, † 7. avgust 1941, Kolkata.

– Voda v vrču se iskri, voda v morju temni. Majhna resnica ima jasne besede, velika resnica ima velik molk.

– Oblast je rekla svetu: »Ti si moj.« In svet jo je priklenil na svoj prestol. Ljubezen je rekla svetu: »Jaz sem tvoja.« In svet ji je dal oblast čez svoj dom.

– Odpri oči in glej, tvoj Bog ni pred teboj. Tam je, kjer orje orač trdo grudo in kjer kamenar tolče kamenje. Z njima je v soncu in dežju in njegovo oblačilo je pokrito s prahom. Odloži svoj sveti plašč in stopi kakor on dol na prašna tla.

– Tako kot reka, tudi naše življenje stoji znotraj bregov; ne zato, da bi bilo v njih zaprto, ampak da bi bilo sleherni trenutek zares odprto v smeri morja.

– Dan za dnem me delaš vrednega preprostih velikih darov, ki mi jih daješ brez prošnje – to nebo in to luč. To telo in življenje in duha – in me rešuješ nevarnosti prevelikih želja.

– Bog pravi človeku: »Ozdravljam te, zato te bijem; ljubim te, zato te kaznujem!«

– Spremenite drevo v lesen hlod in dalo vam bo ogenj, a nikoli več ne bo rodilo živih cvetov in plodov.

– Celoviti človek ni močan, temveč popoln. Če ga želite spremeniti v golo moč, morate čim bolj pohabiti njegovo dušo.Če smo popolni ljudje, ne moremo drug drugega grabiti za vrat.

– Kdor hoče storiti dobro, trka na vrata, kdor ljubi, najde vrata odprta.

– Daj, da bom Tvoj kelih in da bom poln za Tebe in za vse Tvoje.

– Človek je dete, ki se je komaj rodilo, njegova moč je moč rasti.

– Blažen, čigar slava ne žari bolj od resnične njegove vrednosti.

– Ko bom stal pred teboj na koncu dneva, boš videl moje brazgotine in boš vedel, da sem bil ranjen, ali tudi ozdravljen.

– Če zapreš duri vsem zmotam, jih zapreš tudi resnici.

– Potopil sem kelih svojega srca v to molčečo uro; napolnil se je z ljubeznijo.

– Oblast, ki se ponaša s svojimi krivicami, je osmešena od rumenih listov, ki odpadajo, in oblakov, ki se razgubljajo.

– Brezčasno v vas se zaveda brezčasnosti življenja in ve, da je danes samo spomin na včeraj in da je jutri le sen današnjega dne.

– Daj, da čutim ta svet kot tvojo ljubezen, ki dobiva obliko, in moja ljubezen mu bo pomagala.

– Če pretakate solze, ko pogrešate sonce, pogrešate tudi zvezde.

– Življenje najde svoje bogastvo v hrepenenju po svetu in svojo vrednost v hrepenenju po ljubezni.

– Kar si, ne vidiš; kar vidiš, je tvoja senca.

– Naj imajo mrtvi nesmrtnost slave, ali živi nesmrtnost ljubezni.

– Ne boj se nikoli trenutkov, tako poje glas večnosti.

– Daj mi moč, da ne zatajim siromaka in ne upognem kolena pred objestno oblastjo.

– Naj se oblak milosti skloni z neba kakor materin solzni pogled na dan očetove jeze.

– Najbližji smo velikemu, ko smo veliki v ponižnosti.

– Ko gre množica po njej, je cesta samotna, ker je nihče ne ljubi.

– Nekoč smo sanjali, da smo si tujci. Prebudili smo se in spoznali, da smo si drug drugemu dragi.

– “Učenjak pravi, da nekega dne vaših luči ne bo več,” je rekla kresnica zvezdam. Zvezde ji niso odgovorile.

– Tvoje brezmejne darove prestrezam samo s temi drobnimi dlanmi. Tisočletja minevajo, in vendar mi še zmeraj nalivaš in še zmeraj niso polne.

– Riba v vodi molči, zver na zemlji besni, ptič v zraku žvrgoli. Ali človek ima v sebi tišino morja, besnenje zemlje in godbo zraka.

– Sončnico je bilo sram, da ima za sorodnico cvetico brez imena. Sonce je vstalo in se nasmehljalo cvetici in reklo: “Kako se imaš, draga moja?”

– Daj mi moči, da vzdignem duha visoko nad vsakdanje malenkosti. In daj mi moči, da z ljubeznijo podredim svojo moč tvoji volji.

– Spal sem in sanjal, da je življenje radost. Prebudil sem se in spoznal, da je dolžnost. Vrgel sem se na delo in sem spoznal, da je dolžnost radost.

– Tvoji darovi, Gospod, nas smrtnike potešijo v vseh naših potrebah, in vendar se vračajo k tebi nezmanjšani.

– Ne daj, da bi bil plašljivec in čutil tvojo milost samo v uspehu, ampak daj, da bom spoznal pomoč tvoje roke v svojih porazih.

– Življenje mojega življenja. Zmeraj bom poskušal vsako laž odvrniti od svojih misli, ker vem, da si ti resnica, ki je v moji duši prižgala luč razuma.

zbral Marko Čuk