Johann Wolfgang von Goethe
– Veliko lažje je prepoznati zmoto kot pa najti resnico. Zmota je namreč na površju, zato jo hitro odkrijemo, resnica pa je skrita v globini in le malokdo jo tam išče.
– Najbolj čudovita od vseh knjig je knjiga ljubezni. Pazljivo sem jo prebiral: vsebuje malo strani radosti pa cele pole trpljenja.
– Začetek vsega je lahek, zadnje stopnice dosežemo najtežje in zelo redko.
– Ljudi ne moremo spoznati, če pridejo k nam; iti moramo k njim, da spoznamo, kako je z njimi.
– Boj se tega, kar si želiš v prvem delu življenja, ker boš v drugem delu to dosegel.
– Če srečamo nekoga, ki nam je dolžan zahvalo, se tega takoj spomnimo. Kako pogosto pa morda srečamo nekoga, ki bi mu morali izraziti hvaležnost, pa na to ne pomislimo.
– Priznati moram, da sem prave nesebične značaje našel samo tam, kjer sem odkril trdno ustaljeno religiozno življenje.
– Izkušnje so kot žitna zrna, iz katerih poganja modrost.
– Če ne bilo oko bi sončno v nas, / ne moglo sonca bi zazreti. / Če božja moč ne bi živela v nas, / kako bi božje moglo nas prevzeti?
– Komu da veruješ naj, poslušaj me: veruj življenju; / ono, prijatelj, uči bolje od knjig in besed.
– Če nočeš, da bi leto teklo v prazno, ga moraš pravočasno začeti.
– Resnično živi smo le takrat, ko se veselimo sreče drugih.
– Vedno je tako: globlje spoznanje drugega je mogoče le ljubečim ljudem.
– Kristus je vstal iz grobne temine, / moč vam je dal se vzpeti v višine. / Njega slavite / pa brate tešite, / povsod jih učite, / ljubezen delite, / tolažbo budite.
zbira Marko Čuk
