Kralj in muha

Živel je ošaben in hudoben kralj. Vsi so ga morali ubogati brez besed. Zavedal se je, da je ošaben in hudoben, zato se je bal ljudi in vedno je imel ob sebi stražarja. Tudi ko je spal.

Muhe nimajo spoštovanja do nikogar, tudi do kralja ne. Vedno ko je spal, mu je muha sedla na obraz. Kralj se je zbudil in se z dlanjo udaril po obrazu in tako sam sebi dal klofuto.

Jezen je vprašal stražarja: »Ali mi lahko poveš, zakaj je Bog ustvaril muhe?«

Stražar, ki je bil zelo moder, je odgovoril: »Bog je ustvaril muhe, da bi se tisti, ki mislijo, da so vsemogočni, počutili nemočne pred majhnimi in se kaznovali z lastnimi rokami.«

Vsi smo v kakšni stvari šibki, vsi smo samo ustvarjena bitja. Samo Bog je vsemogočen in popoln.

naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že skoraj 30 let.