Misli Bogdana Žorža

Dobro bi bilo, če bi se v vzgojo na vseh ravneh spet vrnila zvestoba dani besedi kot neka silno pomembna vrednota.
Otrok naj se že zgodaj nauči, da delo ne pomeni le “delati to, kar me trenutno veseli”, ampak delati to, kar je potrebno.
Če naj imam res dober stik z drugimi, moram biti najprej v dobrem stiku sam s seboj.
“Lep dom” je lahko tudi zelo skromno bivališče, če v njem prebivajo ljudje, ki se medsebojno spoštujejo, skrbijo za dobre medsebojne odnose, kjer se počutijo sprejeti, varni, ljubljeni.
Vzgoja za dobroto je lastna izkušnja dobrote, ki jo otrok doživlja v svoji družini od najnežnejšega detinstva naprej.
Niso redki tisti, ki jih skrbi, kaj bo z našim malim slovenskim narodom, kaj bo z našim jezikom, kulturo. Tudi sam sodim mednje.
Izkušnje nam kažejo, da otroci, ki odraščajo ob trdosrčnih starših, ki ne poznajo usmiljenja, tudi sami postanejo trdosrčni, pretirano strogi, nepopustljivi.
Otrok, ki se bo naučil občudovati lepote narave, bo zmožen prepoznavati in občudovati tudi lepote človekovih stvaritev.
…