Sv. Barbara, zavetnica rudarjev

Sveta Barbara (4. decembra), mučenka iz prvih krščanskih stoletij, je pri nas zelo češčena, saj ji posvečenih 16 cerkva, v številnih pa najdemo njen kip. Zanima me, zakaj velja za zavetnico rudarjev? (Štefka)
Iz njenega življenjepisa, obogatenega z legendami, je znano, da je bila sv. Barbara na ukaz svojega krutega očeta zaprta v temen stolp. Tako so temni tudi rudniški rovi globoko pod zemljo. Rudar, ki je želel srečno priti iz jame in umreti doma, je sv. Barbari na njen god v rovu prižgal lučko. V rudniku živega srebra v Idriji je bil Barbarin rov. V času med obema vojnama, ko so si številni Slovenci služili kruh kot rudarji na Vestfalskem, Nizozemskem in v Belgiji, so mnoga njihova prosvetna društva nosila ime po tej svetnici. Sv. Barbaro so v srednjem veku prišteli k štirinajstim pomočnikom v sili. Najdemo jo v ‘ženski trojici’, kjer se je pridružila sv. Katarini in sv. Marjeti. Upodabljajo jo s stolpom, ki je simbol vsakega jetništva, vrata, ki se čudežno odpro, pomenijo rešitev iz vsake stiske, kelih, ki ga sv. Barbara drži v rokah, pomeni okrepčilo, ki ga ji je dajala njena trdna vera. Zaradi keliha velja tudi za zavetnico za srečno smrt. (sč)

Ognjišče (2015) 12, str. 75