Skip to main content

Kdor življenje sprejema kot dar, kot nalogo, dano mu od zgoraj, kdor se tudi sam podarja Bogu in bližnjemu, bo svoje življenje rešil.(Miha Žužek)

Slavko

Ime Slavko je slovanskega izvora. Tvorjeno je s priponskim obrazilom -ko iz imenske podstave Slav- ali slav, ki je nastala po krajšanju zloženih slovanskih imen s sestavino slav v pomenu ‘slaven’. Takšna imena so: Slavomir, Slavoljub, Boleslav, Jaroslav, Vekoslav, Venčeslav, Vladislav.

Slavko je med najpogostejšimi moškimi imeni v Sloveniji na 75. mestu. V začetku leta 2026 je bilo s tem imenom poimenovanih 3.727 (1971: 6.524; 1994: 5.191, 2007: 4.756) oseb. Manj pogoste so bile različice Slavc, Slavče, Slavček (zelo redke), Slavčo (6), Slavek (5), Slaven (94ꜛ), Slaviša (476ꜛ), Slavo (21), Slavoj (6), Slavoljub (84), Slavomir (18). Ženske oblike: Slavka (1.049ꜜ), Slava (299ꜜ), Slavica (3.068 – 90. mesto med ženskimi imeni), Slavojka (107).

GOD:

V koledarju se ime Slavko z različicami kot nesvetniško ime uvršča k imenu:

Alojzij:

  • 21. junij – Alojzij Gonzaga, sv., † 1591, zavetnik mladine
  • 3. april – Alojzij Scrosoppi, sv., † 1884, vzgojitelj iz Vidma (Udine)
  • 13. nov. in 15. jan. – Alojzij Versiglia in Kalist Caravario, sv., † 1930, salez muč († 25. februar)

Venčeslav:

  • 28. september – Venčeslav (Vaclav), sv., † 929, češki knez in mučenec

Stanislav:
11. april – Stanislav, sv., † 1079, škof in mučenec (nekdaj god 7. maj)
13. november – Stanislav Kostka, sv., † 1568, poljski jezuitski novinec († 15. avgust)

V virih je ime Slavko izpričano že v 11. stoletju. Tako je v 3. knjigi Gradiva za zgodovino Slovencev okoli leta 1070 omenjen Slavko, neki osvobojeni posestnik v Gomilah.

pripravlja Marko Čuk
M. in S. Čuk, Svetnik za vsak dan. Prenovljena in dopolnjena izdaja – Koper: Ognjišče, 2025.