Blagoslov doma ali družine

Ko naš župnik v božičnem času oznani blagoslov domov, govori o blagoslovu družin. Zdi se mi, da s tem zapostavlja mnoge, ki nimajo družine, ker niso bili poročeni, ali so po smrti svojcev ostali sami. Ali ne bi bilo bolj primerno govoriti o blagoslovu doma, ne pa družine? (Elizabeta)
V drugem poglavju rimskega obrednika Blagoslovi, ki obsega sto strani, so ‘blagoslovi oseb’. Na prvem mestu je blagoslov družine, sledi blagoslov doma, družine in stanovanja, ki je marsikje pri nas v navadi v božičnem času. Pravimo, da dom (stanovanje) niso stene, ampak ljudje, ki v teh prostorih žive. Blagoslov doma (stanovanja) je sicer namenjen prostorom, vendar kot prošnja za božje varstvo. Dom je velika dobrina, je pa tudi podoba nebeškega bivališča, kamor smo vsi namenjeni. Obred je namenjen določeni družini in njenemu domu, zato morajo biti njeni člani (po možnosti vsi) pri njem navzoči. Omenjeni obrednik vsebuje tudi blagoslov starejših ljudi, ki živijo sami. Tudi če nimajo ali niso imeli lastne družine, so člani velike družine božjih otrok, torej tudi zanje velja ‘blagoslov družin’. (sč)

 Silvester Čuk, Ognjišče (2017) 1, str. 46