8. december

LETA 65 PR. KR ROJEN HORACIJ

08 12 65-HoratiusSTARORIMSKI PESNIK S POLNIM IMENOM QUINTUS HORATIUS FLACCUS (u 8 po Kr.)

Rodil se je osvobojenemu sužnju v Venusii, v južni Italiji. Med študijem v Atenah se je pridružil Brutovi vojski, po njenem porazu pri Filipih pa se je vrnil v Rim, kjer je služil kot uradnik. Eden od ljubljencev cesarja Avgusta. A rajši kot fine pojedine v Rimu je hvalil preprosto hrano: domačega piščanca, pečenega kozlička, slanino, solato z vrta in sadje iz sadovnjaka... Velja za utemeljitelja rimskega klasicizma. Ustvarjal je trideset let: najprej napisal Sermones, potem ode (Carmina), v zadnjem ustvarjalnem obdobju pa sta nastali še knjigi Epistul in Ars poetica.

nekaj Horaciijevih misli:

  • Izgovorjena beseda se ne vrne.
  • Sladko in častno je umreti za domovino! Še slajše pa zanjo živeti.
  • Zdrava pamet, to je načelo in izvor dobrega pisanja.
  • Izkoristi dan, čim manj zaupaj jutrišnjemu.
  • Vrlina staršev je bogata dota.
  • Nič ni bolj nespametnega kot nositi drva v gozd.
  • Zavedaj se, da je vsak dan lahko tvoj zadnji.

 

LETA 1803 UMRL RUDOLF JOŽEF EDLING

01 08 1723 Rudolf Jozef EdlingNASPROTNIK CESARJA (* 1723)

Drugi goriški nadškof je izšel iz goriške grofovske družine. Kot gojenec jezuitskega zavod Germanik v Rimu je doktoriral iz filozofije in teologije. Leta 1752 je postal pomožni škof goriškega nadškofa Karla Attemsa, 1774 pa njegov naslednik. Zavzel se je za pravice Cerkve, ki jih je kratil cesar Jožef II. Uprl se je cesarjevemu načrtu preureditve škofijskih mej, zato ga je ta prisilil k odstopu. Bil je svetniški mož. Dobro je govoril slovenski jezik in v njem nagovarjal slovenske vernike. To je naročal tudi duhovnikom.

 

LETA 1826 ROJEN FRANCE CEGNAR

08 12 1826-France-CegnarPESNIK, PREVAJALEC, UREDNIK IN KRITIK († 1892)

Doma v Sv. Duhu pri Stari Loki, po končani gimnaziji in liceju nastopil službo poštnega uradnika. Služboval je v Ljubljani, Pazinu in Trstu, kjer je postal tudi mestni svetnik. Poskusil se je kot pesnik, toda pomembnejši je kot prevajalec. Zlasti dobri so njegovi prevodi Schillerjevih tragedij: Marija Stuart (1861), Viljem Tell (1862) in Valenštajn (1866). Bil je tudi pomemben kritik, še pred Levstikom se je spustil v polemiko z Bleiweisom.

 

LETA 1854 RAZGLAŠENA

VERSKA RESNICA O MARIJINEM BREZMADEŽNEM SPOČETJU

08 12 1854-razglasitev-dogme-BrezmadezneNa današnji dan je papež bl. Pij IX. razglasil versko resnico o Marijinem brezmadežnem spočetju. »Izjavljamo, oznanjamo in določamo ..., da je bila blažena Devica Marija v prvem trenutku svojega spočetja obvarovana vsakega madeža izvirnega greha, in sicer po edinstveni milosti in posebni pravici, ki ji jo je podeli vsemogočni Bog glede na zasluženje Jezusa Kristusa, Zveličarja človeškega rodu.« To resnico je potrdila Marija sama, ko je 25. marca 1858 v prikazanju Bernardki v Lurdu na njeno vprašanje, kako ji je ime, odgovorila: »Jaz sem brezmadežno spočetje.« Že pred razglasitvijo te verske resnice so v vesoljni Cerkvi (od leta 1708) obhajali praznik Marijinega brezmadežnega spočetja in sicer 8. decembra; datum je bil določen glede na praznik Marijinega rojstva 8. septembra. Po tem dogodku se je še bolj poživilo češčenje Božje Matere zlasti v Marijinih družbah ali kongregacijah, ki so vernike, predvsem mlade, vzgajale za polnejše krščansko življenje po Marijinem zgledu in pod njenim varstvom.

 

LETA 1865 ROJEN JAN SIBELIUS

08 12 1865-Jan-SibeliusFINSKI SKLADATELJ († 1957)

Glasbeni zgodovinarji pravijo, da je izrazita značilnost finskega skladatelja Jana Sibeliusa njegov močni nacionalizem. Njegove skladbe kažejo sivo, otožno severnjaško pokrajino, kakršna je njegova Finska. Zaradi svojih del je skladatelj postal narodni junak.

nekaj njegovih misli:

  • Glasba je zame kot čudovit mozaik, ki ga je Bog sestavil. Vzel je vse koščke v svojo roko in jih vrgel na Zemljo, da bi jih mi zbrali in iz njih spet sestavili sliko.
  • Nikar se ne ozirajte na to, kaj pravijo kritiki. Še nobenemu kritiku namreč niso postavili spomenika.
  • Če bi hotel isto kot z glasbo izraziti z besedami, bi moral znati o tem nekaj povedati. Toda glasba je nekaj veliko bolj neodvisnega in bogatega. Glasba se začne, kjer se sposobnosti izražanja z besedami končajo. Zato jaz pišem glasbo.

 

LETA 1869 SE ZAČNE

I. VATIKANSKI VESOLJNI CERKVENI ZBOR

08 12 1869-zacetek-prvega-VatikanaSklical ga je papež Pij IX., ki je vodil Cerkev najdlje – celih 32 let. Koncilskih očetov je bilo nad 700, prvič so bili med njimi škofje iz Amerike, Afrike in Azije. Na koncil niso bili povabljeni mogočniki takratnega sveta – vladarji, pač pa so bila vabila poslana protestantom in pravoslavnim , ki pa niso prišli. Koncil je potrdil definicijo nauka o katoliški veri ter razglasil dogmo o papeževi nezmotljivosti, kadar kot vrhovni učitelj Cerkve govori (ex catedra) o verskih in moralnih vprašanjih. Razglasitvi te dogme se je najbolj upiral džakovski škof Strossmayer. 20. septembra 1870 so italijanske čete zasedle Rim in ga napravile za prestolnico Italije in papež Pij IX. je 20. oktobra tega leta nadaljevanje koncila preložil na kasnejši čas. Končal se je šele pod sv. Janezom XXIII,, ko je sklical drugi vatikanski koncil ...

 

LETA 1931 ROJEN STANE UREK

08 12 1931-Stane-UrekRADIJSKI NOVINAR, REKREATIVNI ŠPORTNIK (1993)

Bil je velik zagovornik množičnega udejstvovanja v športu pri nas, promotor zdravega načina življenja. Prek radijskega mikrofona je spodbujal vsako jutro k telovadbi, tudi skupaj s telovadcem Tomažem, njegovim nečakom. Bil je komentator, reporter, urednik oddaj o rekreaciji, tudi vojni novinar. Za svoje delo je po smrti prejel nagrado Mednarodnega olimpijskega komiteja na področju športne rekreacije. Prejel je tudi Bloudkovo nagrado. 

 

LETA 1957 UMRL FERDO KOZAK

08 12 1957-Ferdo-KozakPISATELJ, DRAMATIK, UREDNIK, PUBLICIST IN POLITIK (* 1894)

Otroštvo je preživljal v ljubljanskem šempetrskem okolju, skupaj s starejšim bratom Jušem Kozakom. Že zgodaj se je navduševal za jugoslovansko nacionalno gibanje in veliko potoval. Po prvi vojni je doktoriral iz slovanske literarne zgodovine, posebej ga je zanimala češka literatura, delal je v knjižnicah. Na njegovo pobudo je bila ustanovljena revija Sodobnost, ki jo je tudi urejal. Njegovo literarno delo po zvrsteh obsega pesmi, novele, drame, potopise, kritike in prevode. Med vojno je napisal nekaj slik iz časov kmečkih uporov Matije Gubca, po vojni je predelal in preimenoval Vido Grantovo in Profesorja Klepca, napisal dramo Punčka. Njegovi najbolj znani deli sta Iz zapiskov neznanega junaka in Popotoval sem v domovino, ter zbirka novel Od vojne do vojne ...

 

LETA 1953 UMRL p. HUGO (FRANC) BREN

08 12 1953 Hugo BrenFRANČIŠKAN, UREDNIK, POBUDNIK POSTOPKA BARAGA NA OLTAR (* 1881)

Med šolanjem v Ljubljani je pel pri frančiškanih, leta 1900 pa je vstopil v frančiškanski red. Bogoslovje je študiral doma in na tujem. Leta 1920 se je na povabilo p. Kazimirja Zakrajška podal v ZDA in sodeloval pri ustanovitvi središča frančiškanskega delovanja med Slovenci v ZDA v Lemontu, kjer je nastalo semenišče in samostan. Bil je med pobudniki postopka za razglasitev škofa Friderika Baraga za blaženega. Po letu 1942 je bil profesor moralne teologije na frančiškanski univerzi Antonianum v Rimu in dvakrat dekan tamkajšnje teološke fakultete.

 

LETA 1965 SE KONČA

II. VATIKANSKI KONCIL

08 12 1965-konec-drugega-VatikanaNa koncilu, ki se je začel 11. oktobra 1962 pod papežem Janezom XXIII. so bila štiri zasedanja: prvo od 11. oktobra do 8. decembra 1962; drugo pod Pavlom VI. od 29. septembra do 4. decembra 1963:, tretje od 14. septembra do 21. septembra 1964 in četrto od 14. septembra do 8. decembra 1965. Na koncilu je sodelovalo rekordno število koncilskih očetov – povprečno 2860 (število je nihalo od zasedanja do zasedanja). Zastopane so bile vse celine, navzoče so bile tudi delegacije sestrskih Cerkva (protestanti anglikanci, pravoslavni). Najpomembnejši odloki so štiri konstitucije (uredbe): o bogoslužju, o Cerkvi, o Božjem razodetju, o Cerkvi v sedanjem svetu; devet odlokov: o sredstvih družbenega obveščanja, o ekumenizmu, o vzhodnih Cerkvah, o pastirski službi škofov, o redovnikih, o duhovniški vzgoji, o laiškem apostolatu, o misijonski dejavnosti Cerkve, o službi in življenju duhovnikov; tri izjave: o krščanski vzgoji, o nekrščanskih verstvih, o verski svobodi. Med sadovi koncila so najpomembnejši: bogoslužje v domačem jeziku, poživitev misijonske dejavnosti, odprtost za dialog s svetom in ekumensko sodelovanje z drugimi krščanskimi Cerkvami.

 

LETA 1967 UMRL FRANC JAKLIČ

14 08 1892-Franc-JaklicDUHOVNIK, PISATELJ, BARAGOV ŽIVLJENJEPISEC (* 1892)

Luč sveta je zagledal pri Sv. Gregorju nad Sodražico, šolal se je v domačem kraju, v Ljubljani in v Innsbrucku, kjer je doktoriral iz teologije. Ob profesorski službi je veliko pisal; za novo izdajo Življenja svetnikov (1928–1940) je prispeval nad polovico sestavkov. Njegovo knjigo Misijonski škof Irenej Friderik Baraga, ki je prvič izšla leta 1931, je za tretjo izdajo (Celje 1968) dopolnil Jakob Šolar. Jaklič se je leta 1956 preselil v “Baragovo mesto” Marquette in raziskoval Baragovo duhovno življenje.

 

LETA 1980 UMRL IGNAC KOPRIVEC

26 06 1907 Ignac KoprivecPISATELJ, NOVINAR, UREDNIK (* 1907)

Sin Slovenskih goric, rojen v Drbetincih, ni imel možnosti, da bi se redno šolal. V 30. letih je izredno študiral slavistiko na Univerzi v Ljubljani. Za pero je prijel že pred drugo svetovno vojno: leta 1939 je izšla njegova prva knjiga Kmetje včeraj in danes, narodopisne črtice in Slovenskih goric. Po vojni je napisal vrsto romanov, v katerih protestira zoper nasilno preobračanje kmečkega gospodarstva (zadruge), obenem pa odkriva, da mladi rod ne ljubi več zemlje kot njihovi predniki.

 

LETA 1980 USTRELJEN JOHN LENNON

08 12 1980-John-LennonPEVEC IN DUŠA SKUPINE THE BEATLES (* 1940)

Britanski pevec, kitarist in skladatelj je skupino The Beatles zapustil in nadaljeval samostojno kariero, deloma skupaj s soprogo Yoko Ono. Najbolj znane so njegove skladbe Power to the People, Imagine in Stand by Me.

 

LETA 2005 ŠKOF URAN

BLAGOSLOVI KAPELO LJ STUDIA RADIA OGNJIŠČE

08 12 2005 kapela RAOKapela je posvečena sv. p. Piju iz Pietrelcine in sv. Tereziji iz Kalkute. "Pater Pij in Terezija iz Kalkute  sta dva sodobna svetnika, ki sta s svojim delom in zgledom zaznamovala 20. stoletje. V Sloveniji jima še ni posvečen noben sakralni prostor, oba pa s svojim zgledom kličeta k globokemu odnosu do Boga

prav preko Sv. Evharistije, kličeta k službi do človeka, še najbolj tistega, ki potrebuje pomoč. Iz življenja sv. patra Pija vemo, da sta njegovo življenje najbolj zaznamovala zakramenta Sv. Evharistije in Sprave. Podoba Matere Terezije simbolizira karitativni vidik Cerkve, spodbuja nas k čuječnosti in delovanju, spodbuja nas, da smo pozorni na znamenja časa in spremljamo, kaj se dogaja okoli nas." (Franci Trstenjak, direktor RAO). V kapelo so lahko nekaj mesecev pozneje postavili tudi relikvije obeh zavetnikov. V marcu 2006 so prejeli relikvijo svetega patra Pija, v oktobru pa blažene Matere Terezije. Podobi svetnikov je naslikal Jože Bartolj, slikar in voditelj na Radiu Ognjišče.

Ta kapela bo srce Radia Ognjišče, od koder bodo potekali tudi različni prenosi bogoslužij in duhovnih oddaj, tukaj se bodo radijski delavci lahko navdihovali v izpolnjevanju izredno pomembnega poslanstva, ki ga ima ta radijska hiša za naš slovenski prostor. (nadškof Uran)

 

LETA 2009 UMRL ŠTEFAN FALEŽ

03 12 1920 Stefan Falezprvi veleposlanik R. Slovenije pri Svetem sedežu, malteški vitez in dobrotnik Cerkve na Slovenskem (* 1920)

Doma v Orehovi vasi (Hoče - Slivnica pri Mariboru), maturiral je na klasični gimnaziji v Mariboru, se leta 1940 vpisal na Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani. Ob nemškem napadu na Jug. je delal v Beogradu na prosvetnem ministrstvu, vrnil se je v Slovenijo in konec leta 1941 odšel v Rim. Najprej je bil zaposlen na kraljevem veleposlaništvu pri Svetem sedežu, kasneje ustanovil gradbeno podjetje in potovalno agencijio. Nikoli ni pozabil na domovino, hrepenel je po samostojni državi Sloveniji in ob vsem delu je veliko pomagal pri reševanju slovenskih težav. V letih od 1964 do 1985 je sodeloval pri tehnični organizaciji papeških potovanj. Organiziral je devet potovanj papeža Pavla VI. in petindvajset potovanj papeža Janeza Pavla II., ki ga je v zahvalo imenoval za svojega »dvornika« Ko je Slovenija postala neodvisna, ga je vlada slovenske pomladi imenovala za prvega veleposlanika Republike Slovenije pri Svetem sedežu. Republiko Slovenijo je na tem mestu zastopal od 31. januarja 1991 do 26. maja 1997, ko se je zaradi tega, ker v odnosih med Slovenijo in Svetim sedežem ni dosegel vidnejšega napredka, odločil za odstop. Njegova zasluga je, da je Vatikan 13. januarja 1992 priznal Slovenijo in s tem spodbudil države evropske skupnosti, da so dva dni za tem izpolnile obljubo mednarodnega priznanja naše države. Štefan Falež je poleg tega sodeloval še pri pripravi in izvedbi obeh obiskov papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Od leta 1997 do leta 2001 je bil dr. Falež veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda pri Svetem sedežu, Slovenski škofje pa so na seji Slovenske škofovske konference 7. marca 2006 dr. Faležu izročili odličje sv.Cirila in Metoda.

več:
F. Bole, Štefan Falež: Gost meseca, v: Ognjišče 9 (1992), 8-12.

 

iskalec in zbiralec Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Zapoved, glejte, ta je moja, / da ljubite se med seboj. / Iz tega bodo vsi spoznali, / da ste hodili za menoj.

(Andrej Praprotnik)
Četrtek, 28. Marec 2024
Na vrh