23. marec

 

LETA 1754 ROJEN JURIJ VEGA

23 03 1754 Jurij VegaMATEMATIK, FIZIK, GEODET, METEOROLOG, PLEMIČ IN TOPNIŠKI ČASTNIK († 1802)

Rodil se je v Zagorici pri Dolskem, se šolal v Ljubljani na jezuitski srednji šoli in se po končani šoli preselil na Dunaj, kjer je bil v vojaški službi, najprej profesor matematike na topničarski šoli (fizika in balistika). Hitro je napredoval (podpolkovnik) zaradi iznajdljivosti (izpopolnjeni možnarji) se je udeležil tudi pravega vojskovanja (obleganje Kalemegdana in zmaga Avstrijcev proti Turkom, 1788), za katero je prejel najvišja priznanja in baronski naslov. S svojim delom je veliko pripomogel tudi k vojaškim uspehom. Velja za začetnika znanstveno utemeljene balistike, ves svet pa mu priznava njegove velike zasluge pri izpopolnitvi točnosti in uporabnosti logaritmov kot računskega pripomočka vse do srede 20. stoletja. Jurij Vega je največji slovenski matematik, edini Slovenec, po katerem se imenuje krater na Luni, upodobljen pa je tudi na bankovcu za 50 tolarjev

 

LETA 1842 UMRL MARIE-HENRI BEYLE STENDHAL

23 03 1842 Henri Beyle StendhalFRANCOSKI PISATELJ IN DIPLOMAT, S PRAVIM IMENOM MARIE-HENRI BEYLE (* 1783)

Eden največjih francoskih književnikov in prvi veliki predstavnik kritičnega in psihološkega realizma. Sprva je delal kot uradnik, pozneje je postal diplomat (nekaj časa konzul v Trstu). Bil je ljubitelj umetnosti in bivanje v Italiji ga je navduševalo, tako je začel pisati eseje (Racine in Shakespeare ...). Ko pa se je kasneje lotil romanov, je s svojimi deli postal eden največjih predstavnikov francoskega romana 19. stol. (skupaj z Balzacom, Flaubertom in Zolajem ...) V svojih delih je zelo dobro analiziral predvsem značaje. Njegovi najbolj znani deli sta Rdeče in črno in Parmska kartuzija ... Pisal je pod psevdonimom Stendhal.

njegova misel:

* Ljubezen je bila zame vedno največja zadeva, ali bolje edina.

* Beseda je bila dana človeku, da skrije svoje misli.

* Starost ni drugega kot izguba norosti, odsotnost iluzije in strasti.

Značaj človeka imenujemo ... skupnost njegovih moralnih običajev.

 

LETA 1896 ROJENA ALMA SODNIK

S23 03 1896 Alma SodnikLOVENSKA FILOZOFINJA († 1965)

Med "poklicnimi" filozofi žensk ne najdemo prav pogosto. Na Slovenskem se je kot dolgoletna profesorica filozofije (1933-1959) uveljavila Alma Sodnik. Bila je učenka znanega slovenskega filozofa Franceta Vebra. Preučevala je tudi razvoj slovenske filozofije. Njeni izbrani filozofski spisi so izšli deset let po njeni smrti (1975).

njeni misli:

Po Descartesu ni znak izobrazbe čim več vedeti, temveč prav vedeti.

Descartes je doživel vprašanje resnice kot osrednje vprašanje življenja in filozofije posebej.

o njej:

Bila je predvsem izredno razumevajoč učitelj. Na izpite pri njej smo se pripravljali z vso vnemo, saj smo vedeli, da jo študentovo neznanje osebno prizadene. Predavala je tiho, vendar razločno, vse je pritegnila s kleno, logično strukturo in izpeljavo problemov. Nikoli se ni razburila, znala je vljudno, elegantno povedati svoje odklonilno stališče ... (dr. Frane Jerman)

 ... več o njej: obletnica meseca, v: Ognjišče (2016) 3

 

LETA 1898 ROJEN LOUIS ADAMIČ

23 03 1898 Louis AdamicPISATELJ DVEH DOMOVIN († 1951)

Pisatelj, publicist in prevajalec Louis Adamič se je rodil leta 1898 v Prapročah pri Grosupljem, leta 1913 je odšel v ZDA, kjer si je služil kruh najprej kot fizični delavec, pozneje kot novinar, nato pa kot poklicni pisatelj. Njegova dela (najbolj znana je knjiga o novi Jugoslaviji Orel in korenine) kažejo zanimanje za obe domovini, staro in novo, in njuna socialna in politična vprašanja.

 

LETA 1900 ROJEN ERICH FROMM

23 03 1900 Erich FrommNEMŠKO-AMERIŠKI PSIHOLOG, FILOZOF († 1980)

Študiral pravo na univerzi v Frankfurtu na Maini, doktoriral pa je iz sociologije in končal psihoanalizo na inštitutu v Berlinu. Po nacističnem prevzemu oblast v Nemčiji se je najprej umaknil v Švico, nato pa leta 1934 v ZDA, kjer je najprej pomagal ustanoviti šolo za psihiatrijo, psihoanalizo in psihologijo. Pri svojih terapevtskih metodah je hotel združiti elemente psihoanalize z marksistično sociologijo, da bi tako spodbudil domišljijo, ustvarjalnost in solidarnost.. Pri oblikovanju človekove osebnosti in zadovoljevanje njegovih nagonov so zelo pomembni kulturni in socialni faktorji. Človekov cilj je popolna osvoboditev, toda prav tako mora odgovorno ravnati z zgodovinskimi dognanji, v svetu in družbi mora ohraniti svoje eksistencialno bistvo ... da tudi pomemben pričevalec humanizma dvajsetega stoletja. Že pred desetletji je napovedal stanje družbe, ki ga živimo danes, marketinško usmerjenost, za katero je pomembna vrednost kupne ali prodajne moči ... in trendu sedanje družbe, ki je usmerjena k imeti in ne k biti ... Bil je privrženec neopsihoanalize, znan po delih Kriza psihoanalize, Beg pred svobodo, Zdrava družba, Umevanje ljubezni, ... Imeti ali biti to

nekaj njegovih misli:

* V ljubezni, v razdajanju, v odkrivanju drugih najdem samega sebe, odkrivam sebe in njega odkrivam človeku.

* Če človek postane brezbrižen do življenja, ni več upanja, da bi se odločil za dobro.

* Ljubezen je dejanje vere in kdor ima malo vere, ima tudi malo ljubezni.

* Ljubezen do nemočnega bitja, ljubezen do ubogega in do tujca - tu se začenja bratstvo ... Le zastonjska ljubezen je zrelo, popolno čustvo.

* Človek ne uresničuje sebe v tistem, kar ima, ampak v tistem, kar je.

* Ni gotovo, da bi sedanja družba ljubila življenje: obstaja celo sum, da jo nezavedno priteguje smrt. Nekrofilna je!

* Prebirajte spise učiteljev življenja, skušajte razumeti pravi pomen njihovih besed, oblikujte lastno prepričanje o tem, kaj želite napraviti s svojim življenjem. Opustite mnenje, da ne potrebujete nobenega učitelja, nobenega vzora, da lahko sami spoznate vse, kar so največji umi človeštva odkrili v več tisoč letih ...

* Moderna civilizacija povzroča duhovni razkroj, osamljenost, strah, nemoč, odvisnost, zmedenost. Človek, ki ga je vse to zmlelo, reagira z brezumnim nasiljem nad drugimi in nad seboj. Za ozdravitev potrebuje povezujočo bivanjsko energijo: ljubezen in upanje. Ta sta dostopna človeku.

* Bogat ni tisti, ki ima veliko ampak tisti, ki veliko daje.

* Za modernega človeka je značilno, da živi v preteklosti ali v prihodnosti, nikoli pa ne v sedanjosti.

* Sodobni človek misli, da izgublja čas, če stvari ne dela z vso naglico. Potem pa ne ve, kaj naj stori s časom, ki ga tako pridobi – razen da ga zapravlja.

* Največja človekova naloga na svetu je roditi samega sebe.

 

LETA 1907 ROJEN ANTON OCVIRK

23 03 1907 Anton OcvirkLIT. ZGODOVINAR, KRITIK, ESEJIST IN UTEMELJITELJ SLOV. PRIMERJALNE KNJIŽEVNOSTI († 1980)

Literarni zgodovinar, teoretik in kritik Anton Ocvirk, doma z Žage pri Bovcu, je bil profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubljanski univerzi. Uspešno je deloval kot urednik: od leta 1946 je urejal Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, zatem zbirko Sto romanov, dolga leta Slavistično revijo in nazadnje Literarni leksikon.

 

 LETA 1910 ROJEN AKIRA KUROSAWA

23 03 1910 Akira KurosawaJAPONSKI FILMSKI REŽISER, PRODUCENT IN SCENARIST († 1998)

Akira Kurosawa je bil eden najvažnejših režiserjev v zgodovini filma, ki je imel tudi velik vpliv na druge (George Lucas, Sergio Leone). 57 let se je ukvarjal s filmom in v tem času je režiral 30 filmov. Japonski filmski industriji se je priključil leta 1936, prej pa je nekaj časa delal kot slikar. Najprej je opravljal službe pomočnika, svoj prvi film pa je režiral leta 1943, med drugi svetovno vojno (Sanshiro Sugata). Po vojni je največ uspeha doživel film Pijani angel, s katerim se je uveljavil med mladimi režiserji. To je bil tudi začetek sodelovanja z igralcem Toshirom Mifunejem, ki je nastopil v petnajstih njegovih filmih. S filmom Rashomon je leta 1950 dobil Zlatega leva v Benetkah. Prvi je japonski film predstavil Evropi. Znan je še njegov film Sedem samurajev (1954), v osemdesetih sta nastala dva mogočna epa (Kagemush in Ran), njegov zadnji film pa je Madadayo (1993). Leta 1990 je prejel Oskarja za življenjsko delo, v Evropi so ga zaradi njegovih dramaturških spretnosti imenovali Shakespeare sodobnega filma, doma pa je dobil vzdevek Imperator. Še nekaj njegovih filmov: Teptači tigrovega repa (1945), Neke prelepe nedelje (1946), Potepuški pes (1949), Ikiru oz. Živeti (1952), Živim in se bojim (1955), Yojimbo oz. Telesni čuvaj (1961), Sanjuro (1962), Dersu Uzala (1975), Kagemusha oz. Senčni bojevnik (1980), Rapsodija v avgustu (1991).

 

LETA 1912 ROJEN WERNHER VON BRAUN

23 03 1912 Wernher Von BraunNEMŠKO-AMERIŠKI RAKETNI INŽENIR, PIONIR IN VIZIONAR ASTRONAVTIKE († 1977)

Wernher von Braun, je v Nemčiji sodeloval pri izdelavi avtomatsko vodenih raket na tekoče gorivo V-2, po vojni pa je v ZDA sodeloval pri projektu Apollo. Njegov največji uspeh in izpolnitev njegovih dolgoletnih sanj je bil pristanek na Luni s človeško posadko leta 1969. Med letoma 1970 in 1972 je Wernher von Braun deloval kot namestnik direktorja NASE ter se zavzemal za nadaljevanje projektov, med njimi tudi za misijo na Mars s človeško posadko. Raziskovanje vesolja, kjer je celo naše ozvezdje le skromen delec ga je navdihovalo s skromnostjo: »V vesolju je več sonc kot je peščenih zrnc v vseh sedmih velikih morjih sveta. To nas mora privesti k meditaciji, ponižnosti in skromnosti ... Na nagrobniku je njegovo ime, leto rojstva in smrti, prav tako pa tudi vrstica iz psalma: »Nebesa pripovedujejo o Božji slavi, nebesni svod sporoča o delu njegovih rok« (Ps 19,1).

... več o njem v rubriki Ti, ki iščeš ... ti, ki dvomiš 11_1966 in 07_1967

njegove misli:

* Življenje je božji dar, ki nam je izročen, da iz njega napravimo nekaj koristnega. Življenje je poklic, nekaj, za kar smo odgovorni. Ko bomo ob koncu svojih dni poklicani pred posebno sodbo, kot pravi sveto pismo, nas bo Bog sodil po tem, kaj smo s tem darom storili.

* Znanost ne pozna popolnega razpada ali uničenja; pozna samo spreminjanje. Tisto torej, česar me uči znanost – in nikoli me ne neha učiti – me potrjuje v veri v nadaljevanje našega bivanja po smrti. Kajti nič ne izgine, ne da bi pustilo za seboj kakšno sled, in minevanje je samo spreminjanje.

* Prvi požirek iz kozarca naravoslovne znanosti te napravi ateističnega, toda na dnu kozarca čaka Bog.

* Kdorkoli hoče kaj narediti, mora imeti najprej vero vase. In če prevzame nalogo, ki presega njegove moči, potem potrebuje vero v Boga.

* Vera v Boga in nesmrtnost nam daje moč in moralno vodilo, ki je potrebno za vsako dejanje v našem vsakdanjem življenju.

* Vera in znanost sta dve dominantni sili našega časa. Skušati moramo razumeti njuno naravo, če hočemo razumeti nekatere najbolj pereče probleme stoletja, v katerem živimo.

 

LETA 1932 UMRL STANKO VURNIK

23 03 1932 Stanko VurnikUMETNOSTNI ZGODOVINAR, ETNOLOG, MUZIKOLOG (* 1898)

Slovensko ljudsko glasbo, ki je zelo bogata, je prvi ovrednotil Stanko Vurnik, umetnostni zgodovinar, etnograf in muzikolog, doma iz Šentvida pri Stični. Posvečal se je predvsem teoriji in zgodovini glasbe in s tega področja napisal več študij. Nekaj časa je delal kot časnikar, nato pa je bil kustos Etnografskega muzeja v Ljubljani.

 

LETA 1943 UMRL FRAN TOMINŠEK

23 03 1943 Fran TominsekPRAVNIK IN ALPINIST, PLANINSKI ORGANIZATOR (* 1868)

Odvetnik in povojni odbornik Slovenskega planinskega društva je bil tudi odličen alpinist. V »zlati navezi« z Jožo Čopom in Miho Potočnikom je preplezal številne prvenstvene smeri, vzpon čez tisoč metrov visoko severno steno Špika (1926) pa je bil eden najpomembnejših slovenskih plezalskih uspehov med vojnama. Ukvarjal se je tudi s planinsko fotografijo, za prvi slovenski igrani film »Triglavske strmine« (1932) je posnel plezalske prizore.

 

Pripravlja Marko Čuk

Kategorija: Spominjamo se

Zajemi vsak dan

Ljubezen in zvestoba sta ključa hiše, kjer najdeš varno zavetje. Tu je srce, ki bije zate, tu si sprejet z odprtimi rokami.

(Phil Bosmans)
Ponedeljek, 10. December 2018

Ognjišče na Facebooku

Na vrh