16. marec

LETA 597 PR. KR. BABILONSKI KRALJ NEBUKADNEZAR

16 03 597 NebukadnezarZAVZAME JERUZALEM

Babilonski vladar Nebukadnezar je znan po svojih številnih gradnjah v prestolnici Babilona, prav tako pa tudi po številnih vojaških podvigih, s katerimi je hotel okrepiti položaj v Siriji in Judeji. Med prebivalci Judovega kraljestva se je razširila misel, da je Jeruzalem nepremagljiv in da so na varnem, ne glede na to, kako živijo. Ko se je pojavila nevarnost iz Babilona, se niso zmenili za Jeremijeva opozorila. Ko so leta 605 Babilonci zavzeli Sirijo, je moral tudi Judov kralj Jojakim plačevati davek, Nebukadnezar pa je že takrat odpeljal talce v Babilon. Zaradi upora so Babilonci oblegali Jeruzalem in ga na današnji dan leta 597 pr. Kr. zavzeli. Kralja in številne meščane so odpeljali v Babilon. To je bil začetek izgnanstva.

 

LETA 37 UMRL CESAR TIBERIJ

16 03 37 Tiberij(* 42 PR. KR.)

Avgustov posinovljenenc je nadaljeval Avgustovo miroljubno zunanjo politiko Pax Romane in utrjeval sistem principata - težnje po ohranitvi novega političnega reda, ki je pomenil sintezo stare republike in vojaške diktature. Tiberij je posvečal veliko energije v gospodarski razvoj imperija. Značilno je, da velikih vojaških pohodov ni bilo. Rimska vojska je sicer operirala onstran Rena, na Balkanu in Bližnjem vzhodu, vendar je šlo izključno za obrambne operacije brez težnje po teritorialni širitvi države. Po letu 30 je Tiberijev režim postal vse bolj tiranski, zlasti ko je pretorijanski prefekt postal Elij Sejan. Med potjo v Rim je leta 37 umrl naravne smrti (?), čeprav Svetonij in Kasij Dion namigujeta, da ga je dal umoriti naslednik Gaj Germanik. Evangelist Luka postavi v svojem evangeliju življenje Janeza Krstnika v zgodovinske koordinate: 'V petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija, ko je bil Poncij Pilat upravitelj ... ko sta bila vélika duhovnika Hana in Kajfa' (Lk 3,1-2). Prav gotovo želi evangelist opozoriti tistega, ki bere ali posluša evangelij, da to ni legenda, temveč resnična pripoved ter da je Jezus iz Nazareta resnična zgodovinska osebnost, ki je bil v točno določenem prostoru in času. Jezus se je rodil, ko je vladal Avgust (Lk 2,1). Učil, umrl in vstal od mrtvih pa je v času vladavine Tiberija (14-37 po Kr.).

 

LETA 1916 ROJEN JOŽE KRIVEC

16 03 1916 Joze KrivecPESNIK, PISATELJ, UREDNIK in KRITIK († 1991)

Pisatelj Jože Krivec, ki mu je zibelka tekla v Varejah (Videm pri Ptuju), se je po drugi svetovni vojni pred ‘rdečim’ nasiljem zatekel v Argentino, kjer je vse do svoje smrti (10. maja 1991) aktivno sodeloval pri kulturnem življenju žilave slovenske skupnosti. Vedno je v srcu nosil spomine na svoje domače kraje, ki jih je opeval v idiličnih črticah v knjigi Dom med goricami (1942), za katero je prejel tedaj prejel Prešernovo nagrado mesta Ljubljane.

 

LETA 1940 UMRLA SELMA LAGERLOF

16 03 1940 Selma LagerlofS POLNIM IMENOM SELMA OTTILIA LOVISA LAGERLÖF (* 1858)

Švedska književnica je bila prva ženska dobitnica Nobelove nagrade za književnost (1909). Središče njenega zanimanja so bili dogodki in osebe, pa tudi ljubezen, smrt, dobrota, zloba in nesreča. Svoja dela je pisala v liričnem, preprostem, pripovednem stilu. Njeno prvo književno delo Gösta Berling je saga z obiljem fantastičnih elementov, ki je prikazala življenje na Švedskem v devetnajstem stoletju. Na Švedskem pa je postala najbolj poznana po delu za šolarje Čudežno potovanje Nilsa Holgersona po Švedski. Napisala je tudi več zgodbic za otroke v knjigi Legende o Kristusu (Kristus legender), ki so leta 1997 izšle pri Mohorjevi družbi.

nekaj njenih misli:
• Tisti, ki hoče biti Kristusov učenec, pa ne zna ljubiti ljudi, more sebe in druge pahniti v pogubo.
• Ne smemo zaskrbljeno spraševati: »Kaj bo še prišlo?«, ampak reči: »Napeto pričakujem, kaj Bog pripravlja zame.« (Selma Lagerlöf)

 

LETA 1945 UMORJEN DANIJEL HALAS

16 03 1945-Danijel-HalasDUHOVNIK IN MUČENEC, BOŽJI SLUŽABNIK (* 1908)

Zelo zavzeto teče postopek za beatifikacijo prekmurskega duhovnika in mučenca Danijela Halasa. 29. maja 2002 se je začel postopek ugotovitve njegovega mučeništva. V tem času se je zelo pomnožilo romanje na njegov grob v Veliki Polani. Verniki se zbirajo k molitvi redno vsak mesec, mladi se v postu zbirajo na Hotizi k molitvi križevega pota. "Vse dogajanje govori o prepričanju vernikov, da je Danijel Halas živel sveto in umrl kot mučenec," je zapisal Lojze Kozar ml. Danijel Halas se je rodil 24. junija 1908 v Črensovcih . Po gimnaziji v Murski Soboti in Ljubljani je v Mariboru študiral bogoslovje in bil 9. julija 1933 posvečen v duhovnika. Kot kaplan je deloval v Ljutomer in Lendavi, 1. januarja 1939 pa je postal prvi župnik novoustanovljene župnije Velika Polana. Bil je goreč dušni pastir, posebej je bil spoštovan kot katehet, spodbujevalec češčenja Srca Jezusovega in izreden častilec Matere Božje. Ko so med vojno Madžari zasedli Prekmurje, je bil konec oktobra 1941 aretiran pod obtožbo, da je sodeloval s slovenskimi komunisti, iz budimpeštanskih zaporov je bil pogojno izpuščen 19. julija 1942. Ko se je 16. marca 1945 vračal s kolesom iz Lendave, kjer je bil redno spovednik tamkajšnjih redovnic, so ga v bližini Hotize zajeli neznanci; med surovim pretepanjem so ga odvlekli do Mure, ga tam na bregu ustrelili v glavo in truplo vrgli v reko.

... več
ČUK, Silvester. Danijel Halas. (Pričevanje). Ognjišče, 2005, leto 41, št. 3, str 22-23.

... nekaj njegovih razmišljanj:

Kako globoko je v človekovo naravo vsajeno teženje po družinskem življenju. Blagoslovljena družina je vir neizmerne zemeljske sreče.

Trpljenje pravičnih vedno več velja kakor trpljenje grešnikov. Ko gre za kakšne večje stvari, takrat Bog navadno izbere pravične za žrtev, da s svojim trpljenjem zaslužijo tiste velike stvari.

Mi moramo ponesti svetu blagovest. Ne samo z besedo: dejanja, življenje mora biti kakor kvas, ki bo prekvasilo svet.

Mladost in smrt - nekaj nezdružljivega. Velik je prepad med mladostjo, ko srce bije najbolj vroče, in med smrtjo, ko neha biti.

Pot, ki vodi v večno življenje, ni lahka, temveč spolzka. Po njej ljudje padajo in mnogi obležijo - za večno. Veliko je odvisno od tega, kakšne čevlje si obujemo. Ti čevlji so naši poklici.

Kakor vsaka rastlina najbolje uspeva v tisti zemlji, ki ji nudi pogoje, potrebne za njeno rast, tako tudi človek ne napreduje v vsakem poklicu, temveč ima samo en poklic, ki mu ga je Bog določil.

Otroška pamet je kakor vosek, na katerem ostane vsak najmanjši vtis. Vse, kar sliši, si zapomni in to v njem ostane.

Noben duhovnik ne mora vsaditi v rahla tla otroškega srca seme vere tako globoko in uspešno kakor mati. Nobeno duhovniško delo ne more dati toliko uspeha, kakor lahko storijo starši z dobrim zgledom in molitvijo.

Bog je vsakemu človeku dal starše, da ga varujejo, branijo, hranijo in vzgajajo. Oče in mati morata biti otrokom močna opora. To bosta, če bosta sama dovolj krepostna in dobro vzgojena.

Človek po svoji naravi z vso silo beži pred trpljenjem, toda z ravno tako hitrostjo beži trpljenje za človekom, celo hitreje, da ga dohiti. Ni mogoče pobegniti.

Pred dva tisoč leti je prišel Gospod v Betlehem in znova prihaja vsako leto, vsak dan v svoj novi Betlehem, v Sveto rešnje telo in iz njega v srce vsakega kristjana, ki je dobre volje.

Kakor vsaka rastlina najbolje uspeva v tisti zemlji, ki ji nudi pogoje, potrebne za njeno rast, tako tudi človek ne napreduje v vsakem poklicu, temveč ima samo en poklic, ki mu ga je Bog določil.

Mi moramo postati svetu blagovest. Ne samo z besedo; dejanja, življenje mora biti kakor kvas, ki bo prekvasilo svet.

Od družine je odvisno, kakšni so ljudje. Dobre družine dajo dobre ljudi, slabe družine slabe ljudi. Tako učijo, pišejo in to vidimo tudi mi sami.

Starši so dolžni otrokom pomagati, da odrastejo in se vzgojijo za cilj, ki je otroku namenjen od Boga in narave.

Bog, ki dobro ve, v katerem poklicu človek najlažje doseže svoj končni cilj, je dal človeku posebne duševne in telesne sposobnosti, ki mu koristijo samo v tem poklicu.

Ljudje vse premalo razumejo, da je nemogoče ostati Bogu po volji, obenem pa jesti s prepovedanega drevesa. Dostikrat tako delajo, kakor bi hoteli eno roko ponujati Bogu, drugo pa hudiču.

Če je cvetje lepo in ga slana ne ožge, potem bo tudi sad obilen in zdrav. Če pa se cvetje pokvari, je pokončan tudi sad. Podobno je tudi v življenju.

Ne smemo se dati od nikogar zapeljati, da bi si obuli tisto, kar drugim bolj ugaja, temveč tisto si moramo obuti, kar nam samim bolj ustreza, ker bomo mi sami hodili in ne drugi.

Kako globoko je v človekovo naravo vsajeno teženje po družinskem življenju! Blagoslovljena družina je vrelec neizmerne zemeljske sreče.

Noben duhovnik ne more vsaditi v rahla tla otroškega srca seme vere tako globoko in uspešno kakor mati. Nobeno duhovniško delo ne more dati toliko uspeha, kakor lahko storijo starši z dobrim zgledom in molitvijo.

Pripravlja Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Naloge življenja, ki čakajo nate, ne čakajo v prvi vrsti na tvojo sposobnost, ampak na to, da se jim predaš.

(Elisabeth Lukas)
Sreda, 19. Junij 2019

Ognjišče na Facebooku

Na vrh