Misli Vinka Kobala

Vinko Kobal (* 19. januar 1928, Vrhpolje pri Vipavi, † 29. maj 2001, Godovič, pokopan je v Stržišču pod Črno prstjo)

 

+ Pozornost ni zgolj olikanost v odnosih, ampak nekakšna religi­ozna drža pred skrivnostjo človeka, ki je sicer vidno prisoten, v resnici pa je v jedru še nepoznan. Tak je Bog do nas. On nas razume, da bi mi znali razumeti druge.

+ Človek se ne more zadovoljiti z zunanjim videzom, zanima ga predvsem skrivnost. Skrivnost je za slehernega človeka izmed vsega najbolj vabljiva.

+ Daruje lahko, kdor ima rad, kdor ljubi. Bog nas ljubi, zato nas je obsul s svojimi darovi: od stvarstva do vseh notranjih spo­sobnosti - talentov.

+ Izviri nezvestobe so tam, kjer ljudje bežijo od pameti in jim je odveč vsako razmišljanje.

+ Če mladim trpljenja ne prikrivamo, ampak jih nanj pripravljamo,  nas ne sme biti strah, da bi jih odbili. Vzgojitelj zrele krščanske osebnosti ne sme misliti, da si jih bo več pridobil, če jim bo  trpljenje prikrival ali jih od njega oddaljeval.

+ Središče verovanja je v tem, da verujemo v Kristusa, ki je trpel in umrl za nas, potem pa premagal smrt in zaživel za vedno, da bi nam zagotovil to srečo, ki je po človeško še slutimo ne.

+ Dogodek Kristus se ne bo več ponovil. Od njegovega prihoda naprej na svetu ne bi več smelo biti dolgočasnega življenja, saj je vse, kar se zgodi, kakor člen verige, ki ne bo:več prekinjena.

+ Čas, ki ga živimo, je izraziti čas svetnikov... Zato se zdi prav, da se ozremo v bogate duše, ki so ohranile stik s stvarnostjo in njenim Stvarnikom.

+ Vsi smo na poti v domovino. Mi nismo rojeni za smrt! Mi moramo priti na obalo življenja in svobode. Zato moramo iti naprej.

+ Spremeniti je treba življenje v neprestano srečanje, s katerim bi Bogu pokazali, kako želimo njegovo delo nadaljevati in njegovo navzočnost uresničiti v skupnosti, kjer je srečanje vedno začetek sreče.

+ Kristjan je prvič poklican pri krstu. Oče Stvarnik kliče novo bitje v svojo skupnost. Kliče ga po imenu, kot osebo.

+ Človeški rod lahko napreduje zato, ker je vsaka človeška oseba nekaj čisto novega, enkratnega in neponovljivega, kar bo prineslo na svet nov napredek, pomagalo k novim korakom.

 

zbira Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Zapoved, glejte, ta je moja, / da ljubite se med seboj. / Iz tega bodo vsi spoznali, / da ste hodili za menoj.

(Andrej Praprotnik)
Četrtek, 28. Marec 2024
Na vrh