3. junij

LETA 1703 ROJEN PRIMOŽ LAVRENČIČ

03 06 1703 Primoz LavrencicDUHOVNIK, PRIDIGAR, MISIJONAR, PISATELJ († 1788)

Iz rojstnega Vrhpolja pri Vipavi ga je pot vodila v Ljubljano, kjer je končal gimnazijo, nato pa je v Gradcu študiral bogoslovje ter bil leta 1732 posvečen v duhovnika. Tri leta zatem je postal jezuit in opravljal je službo slovenskega pridigarja in ljudskega misijonarja po raznih mestih, nazadnje v Mariboru. Do pisanja v slovenskem jeziku ga je privedla potreba po zbirki slovenskih pesmi za uresničevanje svojega poslanstva. Pripravil je dve pesmarici, vseh njegovih pesmi je v obeh pesmaricah skupaj 41.

 

LETA 1723 ROJEN GIOVANNI ANTONIO SCOPOLI

03 06 1723-Giovanni-Antonio-ScopoliITALIJANSKI ZDRAVNIK IN NARAVOSLOVEC († 1788)

Rojen v Italiji (Cavalese) leta 1754 je postal rudniški zdravnik v Idriji (tedanja Avstrija), kjer je tudi poučeval na metalurško-kemijski šoli. Na svojih potovanjih po Kranjski je preučeval rastlinstvo in živalstvo in leta 1760 izdal knjigo Flora carniolica, prvo znanstveno delo o naravi v Sloveniji. V njej je opisal več kot tisoč rastlinskih vrst s področja SZ Slovenije in tako postavil je temelje sodobnemu znanstvenemu naravoslovnemu raziskovanju na Kranjskem ...

 

LETA 1875 UMRL GEORGES BIZET

03 06 1875-Georges-BizetFRANCOSKI SKLADATELJ (* 1838)

Alexandre-Cesar-Leopold (imenovan Georges) Bizet se je v glasbeno zgodovino zapisal s svojo mojstrovino - opero Carmen, ki je ob prvi uprizoritvi v Parizu (1873) doživela zmeren uspeh, za vedno pa je osvojila glasbeni svet po skladateljevi smrti. Literarna predloga za to opero je bila novela pisatelja Prosperja Merimeeja.

 

LETA 1878 UMRL ANTON HAJDRIH

04 06 1878 Anton HajdrihSKLADATELJ IN VODJA KVARTETA (* 1842)

Ljubljančan Anton Hajdrih je študiral glasbo na konservatoriju v Pragi; deloval je v Trstu in kot učitelj v Rodiku pri Kozini, zatem pa v Dramskem društvu v Ljubljani. Nastopal je kot solist, ustanovil je tudi lasten kvartet. Dočakal je samo 36 let, zato ni mogel razviti svoje glasbene nadarjenosti. Njegove zborovske skladbe se odlikujejo po zvokovnem bogastvu in melodiki z ljudskim prizvokom. Najbolj znane so: Jadransko morje, Hercegovska, Pod oknom, ki jih je objavil v zbirki Jadranski glasovi.

 

LETA 1883 ROJEN in 1924 UMRL FRANZ KAFKA

03 06 1924-Franz-KafkaAVSTRIJSKI PISATELJ, OPISOVALEC STISKE SODOBNEGA ČLOVEKA

Avstrijski pisatelj judovskega rodu velja za enega najpomembnejših predstavnikov sodobne književnosti. Izoblikoval je samosvojo prozo, oprto na dogodke in simbole iz sanj in podzavesti. Njegovi spisi izražajo brezizhodni položaj sodobnega človeka ob razpadu moralnih in religioznih norm. Njegova glavna dela so fragmentarni romani Proces, Grad in Amerika, ki so izšli po njegovi smrti in so bili prevedeni tudi v slovenščino.

nekaj njegovih misli:

  • Živimo v popačenem času: to se vidi že iz dejstva, da nobene stvari ne imenujemo več s pravim imenom.
  • Obstajata dva glavna greha, iz katerih izhajajo vsi drugi: nestrpnost in brezbrižnost. Zaradi nestrpnosti so pregnani iz raja zaradi brezbrižnosti se ne vrnejo nazaj.

 

LETA 1890 ROJEN MIRKO POLIČ

03 06 1890 Mirko PolicSKLADATELJ IN DIRIGENT († 1951)

Tržačan Mirko Polič je najprej eno leto študiral pravo v Pragi, nato pa je obiskoval konservatorij Verdi v Trstu. Kot kapelnik tamkajšnjega Narodnega gledališča je leta 1913 uvedel prve redne operne predstave. Kot operni dirigent je deloval v Osijeku, Zagrebu, Beogradu in Ljubljani. Leta 1925 je bil imenovan za ravnatelja ljubljanske opere, ki jo je s 14-letnim napornim delom dvignil do pomembne višine. Gojil je poleg klasičnih tudi moderna, zlasti slovanska operna dela. Kot skladatelj je napisal operi Mati Jugovićev in Deseti brat.

 

LETA 1899 UMRL JOHANN STRAUSS MLAJŠI

03 06 1899-Johann-StraussAVSTRIJSKI SKLADATELJ (* 1825)

Oče, ki je bil skladatelj in mu je tudi bilo ime Johann, mu je prepovedal študirati glasbo, zato se je učil violino skrivaj, kasneje pa se je neovirano posvetil glasbi. Najbolj je zaslovel s svojimi valčki, polnimi nadvse posrečenih melodij in nalezljivega veselja. Med najbolj znane spadajo: Ob lepi, modri Donavi, Zgodbe iz Dunajskega gozda, Pomladni glasovi.

 

LETA 1933 UMRL ANDREJ KALAN

03 06 1933-Andrej-KalanDUHOVNIK, PREVAJALEC IN POLITIK (* 1858)

Duhovnik Andrej Kalan, rojen v Pevnem pri Škofji Loki, je bil 25 let (1903–1928) predsednik Katoliškega tiskovnega društva, ki je v Ljubljani delovalo od leta 1887. Leta 1908 je na Poljanskem nasipu zgradilo moderno Katoliško tiskarno (po vojni nacionalizirana je postala tiskarna Ljudske pravice). Andrej Kalan je več let urejal tednik Domoljub, nekaj časa je bil urednik dnevnika Slovenec. Kot eden vodilnih katoliških politikov je vplival na škofa Jegliča, da je leta 1917 podprl Majniško deklaracijo.

 

LETA 1963 UMRL sv. JANEZ XXIII.

03 06 1963-Janez-XXIIIpapež, svetnik (* 1881)

»Na papeža Janeza XXIII. gledamo kot na papeža dobrote, koncila ..., Cerkve, ki hoče objeti svet,« je dejal o svojem predhodniku Janez Pavel II., ko ga je 3. septembra 2000 razglasil za blaženega. 27. aprila 2014 pa je bil skupaj z njim prištet med svetnike. Za naslednika apostola Petra je bil izvoljen 28. oktobra 1958 kot »prehodni« papež, saj je bil star 77 let. Toda bil je 'prenovitveni' papež: sklical je drugi vatikanski koncil, ki je prinesel v katoliško Cerkev 'dih pomladi'.

več o svetniku v člankih
S. Čuk, bl. Janez XXIII. (1881-1963): Pričevalec evangelija, v: Ognjišče 10 (2008), 36-37.
S. Čuk, Papež Janez XXIII.: Pričevanje, v: Ognjišče 12 (1999), 58-59.
S. Čuk, Papeža Janez XXIII. in Janez Pavel II. svetnika: Priloga, v: Ognjišče 5 (2014), 58-65.
knjiga: M. Sgarbosa, Modrost srca. Blaženi papež Janez XXIII. Žepna knjižnica Ognjišča 39. Ognjišče. Koper, 2002. (RAZPRODANO)

nekaj njegovih misli:

  • Več velja dobrota srca in prijaznost kot pa delati čudeže in obujati mrtve.
  • Misel na sedanjost me tolaži, ker je še čas za usmilje­nje. Misel na prihodnost mi vliva pogum ob upanju, da izgubljeni čas lahko še rešim. Koliko bo še prihodnosti? Naj je bo malo ali ve­liko, tvoja bo, moj Gospod.
  • Delati hočem zavzeto, a brez zaskrbljenosti, kako bo uspelo. Potrudil se bom, kakor da je vse odvisno od mene, obenem pa tako, kakor da moje delo ni nič važno.
  • Rad prepuščam drugim zvijače in tako imeno­vane diplomatske spretnosti, sam pa se bom zadovoljil z dobro­voljnostjo ter preprostostjo v besedah in ravnanju. Končni us­peh je zagotovljen tistemu, ki bo ostal zvest nauku in zgledu na­šega Gospoda.
  • V nebesa vodi dvoje vrat: vrata nedolžnosti in vra­ta pokore... Jezus je šel v nebesa s križem na rami, v spravo na­ših grehov, in nas vabi, da mu sledimo. Slediti mu, pa se pravi, delati pokoro.
  • Molimo, da bi znali poslušati resnico, kajti za to je potrebna velika čistost srca. Molimo, da bi znali resnico razumeti, kajti za to je potrebna zaupna ponižnost razuma. Moli­mo, da bi znali resnico braniti, kajti za to je potrebna velika moč in ta moč je poslušnost.
  • V luči Jezusovega vstajenja nam oživi spo­min na naše umrle. Ko mislimo nanje in jih priporočamo Bogu ob žrtvi križanega in od mrtvih vstalega Gospoda, so povezani z na­mi v najboljšem, kar imamo v življenju: v molitvi in v Bogu v nas.
    več:

 

LETA 1980 UMRL VASJA PIRC

03 06 1980-Vasja-PircPRVI SLOVENSKI POKLICNI ŠAHIST (* 1907)

Šah je iz družabne igre prerastel v šport in je za mnoge postal poklicna dejavnost. Šahisti se po znanju v tej igri delijo na več kategorij - najvišja je naslov velemojstra. To je postal Vasja Pirc po uspešnem nastopu na šahovskem turnirju v nizozemskem Nordwijku leta 1938. Zmagoval je na številnih šahovskih turnirjih in napisal je več knjig o šahovski igri.

 

LETA 1985 UMRL TINE OREL

09 02 1913 Tine OrelPROFESOR, PUBLICIST, UREDNIK in ORGANIZATOR (* 1913)

Po maturi na Škofijski klasični gimnaziji je na ljubljanski univerzi diplomiral iz slavistike. Od leta 1938 je bil profesor na gimnaziji v Celju, v letih 1948-1963 pa njen ravnatelj. Njegovi dijaki so se ga spominjali kot vzgojitelja z izrednim pedagoškim žarom, ki jih je s svojo pokončno osebnostjo zaznamoval za vse življenje. Ob svojem poklicnem delu in strokovnem pisanju se je uveljavil tudi kot avtor planinske literature, predvsem pa je zaslužen kot urednik Planinskega vestnika (1949-1979).

 

LETA 2001 UMRL KAZIMIR HUMAR

28 02 1915 Kazimir HumarDUHOVNIK , ORGANIZATOR, PUBLICIST, NEUTRUDEN DELAVEC NA BOŽJI NJIVI (*1915)

Duhovnik dr. Kazimir Humar, doma iz Vrtojbe, je bil vsestranski delavec slovenskega vernega občestva na Goriškem. Bil je pobudnik za ustanovitev slovenske skavtske organizacije, na goriških slovenskih srednjih šolah je poučeval različne predmete in bil katehet. Pripravil je tudi nekaj učbenikov. Bil je med ustanovitelji mladinske revije Pastirček, sodeloval je pri tedniku Slovenski Primorec, ki se je leta 1949 preimenoval v Katoliški glas. Dajal mu je jasen in odločen 'glas' s svojim uredniškim delom in s svojimi zapisi.

več:
F. Bole, Zlatomašnik dr. Kazimir Humar - petdeset let pobudnik duhovnega in kulturnega življenja med goriškimi Slovenci: Gost meseca, v: Ognjišče 7-8 (1990), 6-10.

njegove misli:

  • V petdesetih letih je bilo v domovini hudo: duhovnike so zapirali, cerkve so spreminjali v muzeje, skladišča, ... tega si ni upal nihče zapisati. Mi smo pa lahko o tem poročali in se marsikomu zamerili. Imeli pa smo o srečo, da smo bili finančno neodvisni, naš časopis je živel le od darov za naročnino in od prostovoljnega dela sodelavcev. In tako smo si lahjko privoščili povedati vso resnico.
  • Vse moje zadolžitve in dejavnosti so prišle čisto slučajno: Katoliški glas, Pastirček, Goriška Mohorjeva, tisk, Katoliški dom, skavti, telovadnica, poučevanje na raznih šolah, misijoni ... vedno sem bil na razpolago in kjer sem videl potrebo, tam sem pomagal ...
  • Ne smemo pozabiti, da je svoboda lahko tudi nevarna, saj je svoboda za dobro in svoboda za zlo, tudi tisto zlo, ki ga prinaša potrošniška miselnost.

 

LETA 2003 UMRL MARJAN KERŠIČ BELAČ

18 05 1920 Marjan Kersic.BelacKIPAR in ALPINIST (* 1920)

Do svojega 52. leta je pozimi in poleti preplezal 340 plezalnih smeri, na planinskih pohodih ‘Sto žensk na Triglavu’ je pripeljal 14 navez po deset udeleženk teh pohodov. Bil je član naše prve alpinistične odprave v Himalajo (1960). Kiparstva se je učil pri Borisu Kalinu v kamnoseških delavnici na Žalah. Pri 19 letih je dokončal Kalinova kipa Marije in Jezusa, ki stojita na vrhu slavoloka na Plečnikovih Žalah. Njegov je kip kralja Matjaža v nadnaravni velikosti v votlini blizu planinskega doma na Peci.

 

LETA 2010 UMRL LUIGI PADOVESE

03 06 2000-Luigi-PadoveseŠKOF, APOSTOLSKI VIKAR ANATOLIJE (* 1947)

"Čutim kot veliko čast biti kristjan z vami in za vas v tej pokrajini Turčije, kjer so ohranjeni spomini na zgodnje krščanstvo," je ob svojem škofovskem posvečenju v pristaniškem mestu Iskenderun na jugovzhodu Turčije 7. novembra 2004 nagovoril svojo "malo čredo" Luigi Padovese, ki ga je papež Janez Pavel II. 11. oktobra 2004 imenoval za apostolskega vikarja Anatolije (to je prvotno grško ime za Malo Azijo). Za svoje škofovsko geslo si je izbral besede sv. Janeza Krizostoma (+407), ki je bil rojen v maloazijski Antiohiji in bil škof/patriarh v Carigradu: "Resnica v ljubezni". "To so besede, ki nakazujejo moje prizadevanje iskati resnico v spoštovanju in vzajemni dobrohotnosti. Če drži, da se tisti, ki bolj ljubi, bolj približa Bogu, je tudi res, da se po tej poti približujemo smislu našega bivanja, ki je v tem, da živimo za druge. To prepričanje je tudi temelj moje iskrene volje za dialog s pravoslavnimi brati in pripadniki drugih ver." Ta mož miru in iskrenega dialoga, je postal žrtev verske nestrpnosti islamskega skrajneža.

... več o njem si preberite v pričevanju 08_2000

iskalec in zbiralec Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Zapoved, glejte, ta je moja, / da ljubite se med seboj. / Iz tega bodo vsi spoznali, / da ste hodili za menoj.

(Andrej Praprotnik)
Četrtek, 28. Marec 2024
Na vrh