23. avgust

LETA 1486 ROJEN UMRL SIGISMUND HERBERSTEIN

23 08 1486-Sigismund-HerbersteinHABSBURŠKI DIPLOMAT, POTOPISEC, MISIJONAR IN KARTOGRAF († 1566)

"Sigismund (Žiga) Herberstein je bil po rodu in mišljenju sicer Nemec, po materi pa je prešla tudi slovenska kri v njegove žile," je zapisal neznani avtor v Koledarju Goriške Mohorjeve družbe za leto 1927 v dolgem in zanimivem sestavku, posvečen štiristoletnici drugega potovanja tega znamenitega moža v Rusijo. "Dobro je znal in cenil slovenski jezik in v slovenski zgodovini zasluži še posebno zaradi tega častno mesto, ker si je pridobil naslov 'drugega razkritelja Rusije'." To se je zgodilo v prvi polovici 16. stoletja, ko je bila Rusija za Evropejce "neznana dežela". Herberstein je tja potoval dvakrat (1516-1518 in 1526-1527). Pri drugem potovanju mu je cesar naročil, naj poleg diplomatskih nalog proučuje še verske razmere. Tako je nastala njegovo latinsko pisana knjiga Rerum Moscovitarum comentarii (Dunaj 1549). Knjiga je doživela številne natise in prevode; slovenski prevod ima naslov Moskovski zapiski (1951).

več:
Silvester Čuk, Sigismund Herberstein. (Obletnica meseca). Ognjišče, 2006, leto 42, št. 3, str. 38-39.

 

LETA 1900 ROJEN TONE KRALJ

23 08 1900-Tone-KraljKIPAR, GRAFIK IN SLIKAR ( † 1975)

Brat kiparja in slikarja Franceta Kralja. Kiparstvo je študiral v Pragi, kasneje še na Dunaju, v Parizu in Benetkah. Študiral je tudi arhitekturo. Razvil je svoj stil realizma, njegove figure so robustne, slikal je družinske portrete, prizore iz kmečkega in delavskega življenja in svetopisemske prizore. Poslikal je tudi več naših cerkva: Višarje, Soča, Slivje, Mengore, Šturje (Ajdovščina), Lokev, Most na Soči, Ilirska Bistrica

 več:
S. Čuk, Tone Kralj slikar primorskih cerkva (Priloga), v: Ognjišče 8 (2020), 50-57.

in v zapisu o njegovem bratu
S. Čuk, France Kralj. (Obletnica meseca). Ognjišče, 1995, leto 31, št. 10, str. 28-29.

 

LETA 1939 SE JE RODILA JELKA REICHMAN

23 08 1939-Jelka-ReichmanSLIKARKA, ilustratorka

Jelka Reichman je v mladih letih živela v predmestju Ljubljane. Njena starša sta bila učitelja. Med vojno nista imela službe, zato so živeli ob pomoči od dedka, ki je bil obrtnik, in babice, ki je obdelovala majhen vrt. Sprva je šolo obiskovala na Koroški Beli, kjer sta po vojni delala njena starša, nato pa v Ljubljani. Po gimnaziji je uspešno končala likovno akademijo in nekaj časa poučevala, potem pa se posvetila ilustriranju. Njena prva slikanica je bila Šivilja in škarjice, nekatere njene ilustriranje slikanice so postale izjemno priljubljene med otroci. Velja za eno najboljših slovenskih ilustratork.

več: Božo Rustja, Ilustratorka Jelka Reichman. (Gostja meseca). Ognjišče, 2009, leto 45, št. 12, str. 8-12.

Kako riše mama?

Jelka Reichman je številne ilustracije ustvarila prav kot mama: »Že ko iz porodnišnice prineseš otroka, je to čudež. Ima tako majhno glavico, pa rokice in vse je prav, skladno. Potem pa še zazeha in se pretegne. Joj kako je to krasno! Ko je otrok zaspal in je bil pri miru, sem ga šla risat. Tudi vnuke. Tako ti lastni otroci, pa tudi drugi postanejo model. Tudi ko gledam otroke, ki jih v vrtcu peljejo na sprehod, si rečem: 'Za umret so luštni!'«

Je pa materinstvo od nje zahtevalo poseben način dela: »Veliko noči sem risala. Mudilo se je. Roki so pritiskali. Dopoldne so šli otroci šolo in takrat sem že nekaj lahko naredila. Vendar se je zgodilo, da je imel en otrok dopoldansko, drugi pa popoldansko izmeno. Treba jim je bilo skuhati, mož je hodil ob treh iz službe. Treba je bilo pomiti in pospraviti, otroke še odpeljati na izvenšolske dejavnosti. K sreči so otroci šli otroci zgodaj spat. Potem sem šla jaz risat. Velikokrat sem risala do jutra. Okrog pol ene ali pol tretje sem imela krizo. Takrat sem si skuhala kavo. Če je bila pomlad in je bilo okno odprto, sem ob štirih slišala, kako so ptički čudovito peli in jaz sem že bila boljše volje. Okrog sedmih so otroci vstali ... Včasih sem prerisala več noči. Tega si danes ne morem privoščiti več. Leta pač prinesejo svoje.«

 

LETA 1957 UMRLA KARLA BULOVEC

23 08 1957 Karla BulovecKIPARKA IN RISARKA (* 1895)

Kiparka in risarka Karla Bulovec, poročena z dramatikom Ivanom Mrakom, je bila samonikla in dostikrat nerazumljena umetnica. Ustvarjala je razgibane risbe in plastike. Od večjih plastik se je v mavcu ohranil osnutek za spomenik Antonu Martinu Slomšku v Mariboru (1936) z Blažetom in Nežico, ki je po nenavadni poti prišel v Mariborski muzej. Med vojno so kip razžagali ter ga skrili pred nemškim okupatorjem. Od leta 1996 stoji, ulit v bronu, pri stolni cerkvi sv. Danijela v Celju.

 

LETA 1993 UMRL EDVARD RAVNIKAR

23 08 1993 Edvard RavnikarARHITEKT (* 1907)

Iz rojstnega Novega mesta (1907) je po srednji šoli v Ljubljani na Dunaju v letih 1926–1930 študiral arhitekturo, diplomiral pa leta 1938 v Ljubljani kot Plečnikov učenec: po diplomi je krajši čas delal v Le Corbusierjevem ateljeju v Parizu. Kot eden najvidnejših predstavnikov Plečnikove ljubljanske arhitekturne šole se je začel uveljavljati že pred vojno (Moderna galerija). Po vojni je bil profesor za arhitekturo na tehnični fakulteti v Ljubljani. Njegovo delovanje obsega področje arhitekture, urbanizma in likovne kulture.

 

LETA 1996 UMRL LORENZO BELLOMI

23 08 1996 Lorenzo BelomiTRŽAŠKI ŠKOF (* 1929)

Doma je bil v Veroni, škofovsko službo v Trstu je nastopil 8. decembra 1977, na praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije v stolnici sv. Justa. Tržaško škofijo je vodil devetnajst let z umirjenostjo in veliko osebno predanostjo, čeprav je moral reševati številne večje in manjše težave. Poskrbel je za tržaško sinodo leta 1978, ljudski misijon leta 1989, vodil priprave na obisk papeža Janeza Pavla II. leta 1992, prav posebna skrb pa mu je bila dobra kateheza, poglobljeno bogoslužje in krščansko življenje zaupanih mu duhovnikov. To med drugim potrjuje dejstvo, da je kot škof kar trikrat obiskal vso škofijo. Odlikovala ga je posebna pozornost do Slovencev.

več: Franc Bole, Tržaški škof Lorenzo Bellomi. (Gost meseca). Ognjišče, 1989, leto 25, št. 1, str. 6-10.

 

LETA 2009 EVROPSKI PARLAMENT UVEDEL

EVROPSKI DAN SPOMINA NA ŽRTVE VSEH TOTALITARNIH IN AVTORITARNIH REŽIMOV

Evropski parlament je današnji dan določil za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Na ta dan je bil namreč  leta 1939 podpisan pakt o nenapadanju in razdelitvi interesnih sfer med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo (Ribbentrop - Molotov). Fašizem, nacizem in komunizem so povzročili več deset milijonov žrtev (podatki o tem so različni). Od leta 2012 spomin uradno zaznamujemo tudi v Sloveniji.

  • Slovenci imamo o drugi svetovni vojni na slovenskih tleh in dogodkih neposredno po njej dva pogleda, ki so ju zakoličili zmagovalci in poraženci v odporu proti okupatorjem in bratomorni tragediji slovenskega naroda obenem. Zaradi dveh pogledov, v katerih ima vsaka stran svoje kraje spomina, imamo kot narod razklan zgodovinski spomin na eno ključnih obdobij slovenske preteklosti z vsemi negativnimi posledicami za sedanjost in prihodnost. (vabilo Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka  na okroglo mizo ...).

 

iskalec in zbiralec Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Zapoved, glejte, ta je moja, / da ljubite se med seboj. / Iz tega bodo vsi spoznali, / da ste hodili za menoj.

(Andrej Praprotnik)
Četrtek, 28. Marec 2024
Na vrh