Izpoved vere pri maši

Ob nedeljah in slovesnih praznikih je pri maši po prebranih odlomkih božje besede in njihovi razlagi (homiliji, pridigi). Zanima me, kdaj je Cerkev to uvedla in zakaj? (Veronika)

V prvih krščanskih časih niso molili vere pri maši, ko pa so razni krivoverci tajili in pačili temeljne verske resnice, je Cerkev določila, da morajo vsi ki sodelujejo pri maši javno izpovedati vero. V vzhodni Cerkvi sto uveljavilo proti koncu 5. stoletja, na krščanskem zahodu nekaj stoletij pozneje, v Rimu šele leta 1014. Veroizpoved je v mašo prišle iz krstnega obreda. Cerkev krščuje “v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha”. Pred samim krstom je kratka izpoved vere, ki se sklene z besedami: »To je vera. To je vera Cerkve. To ponosno izpovedujemo v Jezusu Kristusu, našem Gospodu.« Najstarejša obrazca izpovedi vere sta Apostolska veroizpoved, ki starodavna krstna veroizpoved, in Nicejsko-carigrajska veroizpoved, ki je sad dveh cerkvenih zborov v Niceji (325) in Carigradu (381). Oba še danes ostajata skupna vsem Cerkvam Vzhoda in Zahoda. Prvo navadno molimo na začetku rožnega venca, drugo pri mašah ob nedeljah in slovesnih praznikih. (sč)