• Oktober 2019

    Oktober 2019

    priloga

    Slovensko žegnanje

    gost meseca

    dr. Robert Petkovšek, dekan teološke fakultete v Ljubljani

    tema meseca

    Iskreno o meditaciji

    Preberi več
  • September 2019

    September 2019

    priloga

    'Naš' sveti Hieronim

    gost meseca

    s. Metka Kastelic, misijonarka v Braziliji

    tema meseca

    Motivacija, disciplina, vztrajnost

    Preberi več
  • Avgust 2019

    Avgust 2019

    tema meseca

    Poletni duhovni utrip

    gost meseca

    Jana Lampe, vodja akcij za Afriko pri Karitas

    na obisku

    Ajdovska sladoledna zgodba o uspehu

    Preberi več
  • Julij 2019

    Julij 2019

    tema meseca

    50 let od pristanka na Luni

    priloga

    Ignacij Knoblehar

    gost meseca

    dr. Stanislav Zver

    Preberi več
  • Junij 2019

    Junij 2019

    tema meseca

    Odrini na globoko, v jamo

    priloga

    Francoske gotske katedrale

    gost meseca

    Tomaž Mavrič, vrhovni predstojnik lazaristov

    Preberi več
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5

Brezje - 50 let romanj

Brezje RIBS zacetnaMarsikdo se je čudil, kako da Ognjišče, ki je namenjeno mladim, začenja z romanji invalidov, bolnikov in ostarelih na Brezje. Zadeva je zelo enostavna. Ognjišče hoče svoje bralce vzgajati v duhu evangelija. Najboljši način vzgoje so dejanja. Prav k dejanjem smo želeli usmeriti našo mladino in ne samo mladino. Narediti nekaj za bližnjega, zlasti za tistega, ki je v stiski in potreben pomoči. Rodila se je rubrika Poštni predal dobrote, v kateri smo objavljali dopise in naslove invalidov, da bi jim naši bralci pisali, jih obiskovali, jim pomagali. To pomeni tudi, pomagati jim priti do cerkve, do romarskega svetišča. Za vzor nam je bil Lurd, kot smo v Ognjišču razložili ob prvih romanjih.

Vedeli smo, da romanja ne bo mogoče imeti ob nedeljah, ker takrat svetišče na Brezjah napolnijo redni romarji. Tako smo izbrali delavnik; dve leti v sredo po 15. avgustu, pozneje soboto po velikem šmarnu. Zaradi vročine pa smo romanja premaknili (1975) na tretjo ali četrto soboto v juniju. Prosili smo župnike, da ob šoferjih prostovoljcih in domačih ali sorodnikih tudi sami poskrbijo za invalide, bolne in ostarele iz svoje župnije. Odziv je bil presenetljiv. Mnogi župniki so najeli avtobus in tako pripeljali večje število svojih invalidnih, bolnih ali ostarelih vernikov s pomočniki vred. Na romanje pripelje zdaj do 120 avtobusov. Že četrto leto smo morali postaviti oltar na trg pred cerkvijo, ker za toliko romarjev v cerkvi ni bilo več prostora. Problem so bili sedeži. Najprej smo si jih izposojali od raznih večjih župnij, pozneje pa smo jih vsako leto nekaj sami nabavili s pomočjo darovalcev in dobrotnikov. Tako imamo sedaj okrog 2000 sedežev. To romanje je kmalu postalo največje vsakoletno romanje v Sloveniji. Vedno smo zaprosili za vodstvo romanja enega od škofov. Včasih je prišlo tudi več škofov, za 25- letnico pa smo povabili vse slovenske škofe.

Nekatere župnije so organizirale večjo skupino mladih za pomočnike, drugi so se priglasili sami. Ponavadi jih pride okoli 300. Tako so se počasi izoblikovale skupine z voditelji, ki skrbijo za razna področja: pomočniki z našimi invalidskimi vozički (okrog 40); pomočniki, ki skrbijo za pijačo in vse druge potrebe, redarji, ki poskrbijo, da sedeže in prostore spredaj zasedejo bolniki; pomočniki, ki spremljajo duhovnike pri delitvi svetega maziljenja in obhajila; bolniški pomočniki z zdravnikom in bolniškimi sestrami ...

Največja nagrada za vse, ki se z romanjem trudijo, je sreča invalidov, bolnikov in ostarelih. Mnogi celo leto pričakujejo ta dogodek. Skozi leta so se med njimi in z njimi spletle močne vezi prijateljstva.

Ob zlatem jubileju naših romanj smo hvaležni najprej Bogu in Mariji, da smo se lahko vsa ta leta v takem številu zbirali okrog oltarja in pod materinsko varstvo Marije Pomagaj na Brezjah, kraljice Slovencev. Mnogi od teh, ki so ta leta romali z nami, so že v večnosti in prepričani smo, da nam pomagajo s svojo priprošnjo, kar velikokrat močno občutimo. Hvaležni smo romarjem, ki se vabilu odzovejo, našim škofom in duhovnikom, patrom frančiškanom, oskrbnikom bazilike na Brezjah, mladim in odraslim prostovoljcem, šoferjem in spremljevalcem ter vsem, ki nam pri tem pomagate. V Marijino priprošnjo smo Slovenci vedno otroško zaupali in nebeška Mati nas nikdar ni zapustila. Naj bo tako tudi v bodoče.

Franc Bole, oče romanja

... se nadaljuje

pripravlja Marko Čuk

Kategorija: Zgodovina romanja invalidov

Zajemi vsak dan

Najlepši spomenik, ki ga človek lahko dobi, stoji v srcih soljudi.

(Albert Schweitzer)
Sobota, 19. Oktober 2019
Na vrh