Kam naj grem, Bog? H komu?

Kdo mi bo dal več kot Ti? Karkoli pogledam … česarkoli se dotaknem … Vse je Tvoje! Ustvarjeno po Tvoji besedi … in s Tvojo besedo!

Vse, kar ljubim … in čemur se upiram … Vse je Tvoje! Ustvarjeno po Tvoji besedi … in s Tvojo besedo!

Vse, kar mislim …, kar čutim … Vse je Tvoje! Ustvarjeno po Tvoji besedi … in je Tvoja beseda!

Veliko besed sem že slišal v svojem življenju … še več verjetno izgovoril …

Ko me je, otroka, mati dvigala k svojim prsim … ko sem z mlekom pil še njeno ljubezen … sem se napil tudi njenih milih besed … A še bolj mile so Tvoje besede: »To je moje telo, ki se daje za vas.«

Ko mi je, dečku, oče ponudil roko … Ko mi je po padcu pomagal na noge …, sem se nasitil njegovih nežnih besed. A še bolj nežne so Tvoje besede: »To je moje telo, ki se daje za vas.«

Ko me, moža, sprejema žena … ko me ljubi … ko me objema …, prekipevam od njenih ljubečih besed … A še bolj ljubeče so Tvoje besede: »To je moje telo, ki se daje za vas.«

Ko me, očeta, potrebujejo male dlani … male glave … mala srca … Ko dajem, kar moram … kar morem … kar imam … so moja usta polna modrih besed … A največja modrost je v Tvojih besedah: »To je moje telo, ki se daje za vas.«

Ko me, človeka, svet plaši … ko propadajo kraljestva in se tresejo gore … ko se nemir in kletev širita kot silen vihar …, se v mojo molitev prikrade strah … A večje od strahu so Tvoje besede: »To je moje telo, ki se daje za vas.«

Ko se, kot angel, vržem v plamene ljubezni … ko spoznavam … ko prerokujem … ko se potapljam v skrivnosti … ko verujem … najdem največjo ljubezen v Tvojih besedah: »To je moje telo, ki se daje za vas.«

Nikar me torej ne sprašuj, če bom šel …

Kam naj grem, Bog? H komu?

Priznam: Storil sem, kar si mi rekel, naj ne storim. Sadež z drevesa spoznanja je bil sladek … a mi je zagrenil življenje!

Tvoje besede so trde … in ne more jih vsak poslušati …

Tvoje besede so trde … in ne zmore jih vsak doumeti …

Tvoje besede so trde … in ne upa jih vsak živeti …

Tvoje besede so trde … a so mile in nežne … ljubeče in modre …

Tvoje besede so trde … in so besede večnega življenja …

Kam naj torej grem, Bog? H komu?

Le zakaj?

Besede večnega življenja imaš!

ČUŠIN, Gregor. (Na začetku). Ognjišče, 2013, leto 49, št. 6, str. 3.

Zbrane uvodnike (Na začetku, 2009-2013), ki jih za Ognjišče piše priljubljeni igralec Gregor Čušin lahko prebirate tudi v knjigi Na tretji strani.

Pri Ognjišču je marca 2019 izšla tudi knjiga Zgodbe iz velike knjige in iz malega predala, v kateri je Gregor Čušin na svoj, izviren in poetičen način, zapisal petdeset (50) svetopisemskih zgodb (ki jih sinu pripoveduje preprost tesar)