Kje si, Bog?
Kje si, Bog? Kje naj te iščem? Kje naj te najdem?
Ti, edini neustvarjen, si ustvaril vse, kar je …
Ti, ki si vsemu dal obliko, si brez oblike … Pa vendar vsaka oblika odseva Tvoje obličje …
Ti, ki si vsemu dal podobo, nimaš podobe … Pa vendar so vse podobe odsev Tvoje …
Kje si, Bog? Kje naj te torej iščem? Kje najdem?
Kamorkoli pogledam, vidim Tebe … In če zaprem oči, si tu … In te vidim ..
So ljudje, ki pravijo, da so Te našli na morski obali … med peskom in valovi … Prislonili so školjko k ušesu in zaslišali Tvoj glas … Boso nogo jim je objela morska pena in začutili so Tvojo božajočo dlan …
In jim verjamem … in ne … Mislim, da školjka prinaša zgolj odmev Tvojega glasu … in morska pena le spomin na Tvojo dlan …
So ljudje, ki pravijo, da so Te našli na vrhovih visokih gora … med skalami in ledom … Prečkali so planjave večnega snega in v neskončni belini uzrli Tvoj pogled … Plezali so preko previsnih sten in v bičanju vetra čutili Tvojo jezo …
In jim verjamem … in ne … Kajti sneg je le večnost, ki je padla na zemljo … in ni več večna … Kdor pa se enkrat sreča s Tvojim pogledom, Te bo zrl večno … In četudi je veter Tvoj bič, ga ne vihtiš nad tistimi, ki premagujejo strmine …
So ljudje, ki pravijo, da so te našli na drugem koncu sveta … med tujimi ljudmi … Gledali so kako sonce zahaja v puščavi … kako potone v oceanih … kako izgine za gorovji … in so rekli, da so jih zahajajoči žarki nežno objemali kot bi jih objemal Ti …
In jim verjamem … in ne … Vem, da je Tvoja ljubezen nežna … a je goreča … in ožge! In sonce Tvoje ljubezni nikoli ne zaide. In če Te je moč najti na drugem koncu sveta, potem mora tujec z onega konca priti k meni, da Te bo našel … In Te bo našel … ker si vedno ob meni …
Kje si, Bog? Kje naj te iščem? Kje naj te najdem?
Zaprl bom oči …
Potopil se bom v oceane svoje duše … počil na obalah, ki jih nežno objemajo valovi Tvoje ljubezni …
Preplezal bom strme stene, ki me ločujejo od Tebe … in se napotil proti snežni belini večnosti …
Zaprl bom oči in poiskal v sebi daljne, neodkrite pokrajine … in pogledal v obraz tujcem, ki živijo okoli mene …
In stal bom tako do večera … in gledal kako Tvoje sonce zahaja … in vzhaja … znova in znova …
Kje si, Bog? Kje naj te torej iščem? Kje najdem?
Kamorkoli pogledam, vidim Tebe … In če zaprem oči, si tu … In Te vidim …
ČUŠIN, Gregor. (Na začetku). Ognjišče, 2013, leto 49, št. 7, str. 3.
Zbrane uvodnike (Na začetku, 2009-2013), ki jih za Ognjišče piše priljubljeni igralec Gregor Čušin lahko prebirate tudi v knjigi Na tretji strani.
Pri Ognjišču je marca 2019 izšla tudi knjiga Zgodbe iz velike knjige in iz malega predala, v kateri je Gregor Čušin na svoj, izviren in poetičen način, zapisal petdeset (50) svetopisemskih zgodb (ki jih sinu pripoveduje preprost tesar)