iz knjige Žorž B., VZGOJA ZA VREDNOTE, 216 strani, 17 x 24 cm, trda vezava, Ognjišče, Koper 2012 - Prelistajte ... knjiga je razprodana

O pereči temi vzgoje za vrednote je znani (in žal zdaj že pokojni) psihoterapevt Bogdan Žorž kar tri leta (2009-2011) pisal za našo revijo Ognjišče. Prispevke, ki so med bralci naleteli na velik in dober odziv, smo izdali v knjigi Vzgoja za vrednote, ki je izšla leta 2012. V njej je Bogdan zelo življensko in na podlagi svojih številnih izkušenj, ki jih je nabiral pri delu z mladimi ... sistematično spregovoril o posameznih vrednotah: o redoljubnosti, odločnosti, spodobnosti, usmiljenju, odprtosti, spolnosti, političnih vrednotah, o poklicu, naporu, ljubezni in drugih. Pri obravnavi vsake vrednote, dodaja tudi namige, kako otroke, mlade, pa tudi sebe vzgajati za določeno vrednoto. Zdaj je ta zelo dragocena knjiga pošla, veliko pa je vprašanj staršev, vzgojiteljev, kako bi jo lahko še kje dobili .... Da bi bralcem vsaj malo pomagali, bomo posamezna poglavja in vrednote objavljali na spletni strani ... Med knjigami, ki jih je za Ognjišče napisal Bogdan Žorž pa so v naši spletni knjigarni še na voljo:  S pravimi vprašanji ..., Sodobno suženjstvo, PIsma Bogdanu Žoržu, Nauk gora, Pisma mojim mladim prijateljem in Vzgoja za svobodo, vzgoja za odrekanje.

Politične vrednote najdemo na veliki večini lestvic vrednot, čeprav jih različni avtorji opredeljujejo nekoliko različno. Naš strokovnjak za vrednote Janek Musek v svojih lestvicah govori o »političnem uspehu« kot vrednoti. Kot že nekajkrat, si bomo tudi ob tej vrednoti - ali sklopu vrednot - dovolili neko poenostavljanje, in bomo pod imenom »politika« pač obravnavali tiste vrednote, ki igrajo pomembno vlogo v posameznikovem političnem delovanju.

Sam izraz, pojem »politika« ima sicer zelo širok pomen. Tu ga bomo uporabljali v tistem pomenu, ki ga tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika postavlja na prvo mesto. Govorili bomo o politiki kot urejanju splošnih družbenih razmer s pomočjo države in njenih organov. Govorili bomo torej o političnem delovanju posameznika, s ciljem sodelovanja pri urejanju splošnih družbenih vprašanj, nalog, zadev splošnega družbenega pomena. Posameznik posredno sodeluje pri tem že z izražanjem svoje volje na volitvah, s čimer vpliva na izbiro ljudi, ki bodo neposredno delovali v državnih organih, od vaške ali krajevne skupnosti, mestne četrti, občine, do parlamenta in vlade. Posameznik politično lahko deluje prostočasno, v svojem prostem času - ali celo poklicno. Župani večjih občin opravljajo svojo izvoljeno politično funkcijo poklicno, prav tako poslanci v državnem zboru. Posameznik lahko uresničuje svoje politične ambicije v okvirih političnih strank, v okvirih različnih gibanj in združenj »civilne družbe«, kot danes rečemo, ali celo kot neorganiziran, nepovezan posameznik. Tudi ta dejstva nam v resnici zelo »razteguje« politiko kot vrednoto - pa se zato ne bomo mogli izogniti poenostavljanju ...

Prav ta pojem politike in političnega delovanja je v ljudskem umevanju dokaj kontroverzen. Kar pogosto slišimo kritike na račun politike in politikov ter političnega delovanja. V tem pogledu obstajajo velike razlike med posameznimi narodi, državami ... Pravimo, da imamo države z »visoko politično zavestjo«, kjer uživa politika velik ugled, in prav tako tudi politiki. Imamo pa tudi države z »nizko politično zavestjo«, kjer tudi politika nima ugleda. Različne raziskave nam kažejo, da se Slovenci ne uvrščamo ravno med države z visoko politično zavestjo. Zadnje čase celo slišimo pozive nekaterih politikov in uglednih ljudi, ki opozarjajo, da bi bilo dobro nekaj narediti za dvig te politične kulture in politične zavesti. No, med preprostimi ljudmi slišimo kar veliko zelo pikrih, zajedljivih pripomb na račun politike. Najbolj znana je morda tista, da »je politika kurba«.
Kako naj ob takšnih pogledih sploh govorimo o politiki kot o vrednoti?
Preden poskušamo odgovoriti na to vprašanje, si velja pogledati, kako individualistično - psihoanalitično usmerjeni misleci razmišljajo o človekovih motivih za politično delovanje. Pogosto zasledimo, da ljudje (tudi resni misleci, strokovnjaki!) pri tem razmišljajo o vrednotah, ki naj bi vodile, usmerjale posameznika na področje političnega delovanja, ampak razmišljajo o povsem drugačnih motivih: od iskanja materialnih koristi, do sle po moči in oblasti ...
V resnici vsega tega ne gre zanemarjati! De­jan­sko zelo pogosto spoznavamo, da se je nekdo odločil za »politično kariero«, pa naj bo to funkcija člana vaškega sveta (sveta krajevne skupnosti) ali državnega poslanca, zaradi pričakovanja nekih materialnih koristi. In v resnici lahko opažamo, da je nekaterim »politikom« pomembnejša oblast, lastna moč - kot pa javni interes, oz. javno dobro. Pa še nekaj močno drži: tudi če se nekdo ne odloči za politično delovanje zaradi teh motivov, mu politika sama kasneje ponudi možnosti, da začne te motive (materialna korist, moč, oblast, ali tudi kaki drugi motivi) udejanjati.
Če govorimo o slabem ugledu politike, o šibki politični zavesti - potem je to brez dvoma povezano s temi pojavi, torej s pojavi zlorabe politike za uveljavljanje svojih teženj po moči, oblasti ali želja po materialnem ali drugačnem okoriščanju. Problem je torej v tem, da je teh negativnih pojavov preveč in zato prihaja do negativnega posploševanja, v smislu, da je »vsa politika gnila«.
In prav v tem vidim smisel in potrebo po tem, da glasneje govorimo o politiki kot o vrednoti - in da si odločneje prizadevamo tudi za vzgojo »politične zavesti«, »politične kulture« - za vzgojo vseh tistih vrednot, ki so pomembne pri političnem delovanju.

Človek je občestveno, skupnostno, družbeno bitje, kot pravijo sociologi. Od pradavnine živi v nekih skupnostih in v teh skupnostih je potrebno tudi urejati vprašanja, ki zadevajo nekak »skupen interes«. Če sledimo našemu kulturno - civilizacijskemu sistemu, ki je zgrajen na judovski, grški in rimski tradiciji, vidimo, da so vse te kulture, kolikor daleč nazaj sega zgodovinski spomin, imele neke trdne oblike »političnih sistemov« - torej sistemov, ki so na eni strani zagotavljali opravljanje nalog skupnostnega pomena, na drugi strani pa so tudi imele neke prepoznavne oblike vključevanja posameznikov v te »politične funkcije«. Pri vseh teh treh civilizacijah tudi vidimo, da je bilo politično delovanje tesno povezano z vero, oziroma z verskimi, duhovnimi vrednotami, kar naj bi varovalo politiko (predvsem pa politike), da se ne spridi. In vendar nas zgodovina uči, da se je to »spridenje« političnih veljakov dogajalo vedno v zgodovini, v vseh treh civilizacijah. Tudi Sveto pismo je polno poročil o teh spridenjih, pa čeprav so politični veljaki, kralji in drugi voditelji ljudstva za osnovo svojega delovanja uporabljali deset božjih zapovedi!
V novejšem času, zlasti v dvajsetem stoletju, se je z uveljavitvijo demokracije kot družbene ureditve politično delovanje ločilo od verskega, politične vrednote so se ločile od duhovnih vrednot in se nekako uveljavile kot samostojne vrednote. Povezanost teh vrednot z vrednotami, kot so mir, solidarnost, spoštovanje, narod, jezik, domovina, kultura, pa tudi blagostanje, zdravje, varnost, napredek… je več kot očitna. Toda tudi povezava »političnih vrednot« z duhovnimi vrednotami ostaja. Ob »ločitvi vere od države«, kar velja za nekako demokratično pridobitev demokratične družbe, ki naj zagotavlja večjo enakopravnost, spoštovanje ljudi različnih prepričanj, zato ostaja na tem področju kar neka zmeda, nejasnost. Srečujemo tudi stranke, ki v svojem imenu jasno poudarjajo versko opredelitev, torej duhovne vrednote (n. pr. krščansko demokratske stranke). Spet drugi imajo prav tako neka svoja nazorska prepričanja, ki pa jih prikrivajo, ali skrivajo za pojme »naprednosti« ... Tudi to je dodaten razlog, da bolj odločno govorimo o političnih vrednotah in o vzgoji teh vrednot. Če hočemo imeti dobre politike na vseh ravneh družbenega življenja, jih moramo vzgajati!

Vzgoja za politične vrednote se začne nekoliko kasneje, ne tako zgodaj, kot to velja za vzgojo večine temeljnih vrednot. Toda zato je vzgoja teh vrednot, kot so poštenje, mir, spoštovanje, red, pravičnost ... predpogoj za zdravo vzgojo političnih vrednot. Otrok lahko začne razumevati politične vrednote šele takrat, ko se odpre v širši družbeni prostor, torej z vstopom v šolo ali še kasneje. Tu se znajde v skupnosti z drugimi, kjer je potrebno začeti urejati neka »skupna vprašanja«. V vrtcu so tudi neka taka skupna vprašanja, vendar jih urejajo drugi, vzgojiteljice. V šoli pa se začne otrok zavedati, da lahko tudi sam aktivno sodeluje pri urejanju nekih skupnih zadev. Pomemben delež vzgoje političnih vrednot je torej postavljen v šolo in šolski sistem. Morali bi si prizadevati, da je tovrstnih dejavnosti čim več - od različnih solidarnostnih projektov, programov, do športnih in kulturnih, ki so namenjeni skupnosti, vsem, pa tudi do reševanja sporov, konfliktov, znotraj razreda. Menim, da uvajanje različnih oblik mediacije v šolski prostor znatno prispeva tudi k vzgoji političnih vrednot.
Še vedno pa ostaja veliko prostora tudi za vzgojo političnih vrednot v družini. Ta se začne z zgledom. Zelo pomembno je, kakšen odnos do politike kažemo otroku. Če otrok sliši samo negativna stališča do politike, če starši ne gredo na volitve, grdo govorijo o kandidatih in o strankah, se ne zanimajo za javna vprašanja nasploh - potem si tudi otroci en bodo mogli privzgojiti političnih vrednot. Na drugi strani pa je potrebno v odnosu do politike spodbujati pri otroku kritično razmišljanje. Torej: kritičnost DA, kritizerstvo NE!
Za vzgojo političnih vrednot pa je morda še najbolj pomembno, da pri otroku spodbujamo razmišljanje o stvareh, vprašanjih, ki zadevajo skupnost, narod, državo, blaginjo ... Pomembno je, da se z otrokom n. pr., pogovarjamo o zdravstvu kot o službi, dejavnosti, ki jo je potrebno organizirati, financirati, skrbeti, da učinkovito deluje ... Prav tako je pomembno, da se z otrokom pogovarjamo o policiji in njenih nalogah, o šolstvu - pa o davkih, ki jih država pobira, da lahko financira vse te dejavnosti. S spodbujanjem zanimanja za vse, kar zadeva neke »skupne interese«, otrok spoznava pomen političnega delovanja in si ob tem sam postavlja vprašanja, ki se nanašajo na vrednote.

B. Žorž, Politične vrednote: Vzgoja za vrednote, v: Ognjišče 3 (2011), 30-32 .

pripravlja in izbira Marko Čuk

iz knjige Gržan, K., IN ZA POT VESTE ...11 x 15 cm, 163 strani, 11 x 15 cm, broširano z zavihki, čb fotografije
Prelistajte: * * * in  naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča

 

Opazoval sem ju, vedno znova sem ves zvedav oprezal kje – od kod pijeta tisto blagost, ki jo delita naklonjena drug k drugemu in k bližnjim. »Človek podarja, kar nosi v sebi. – Iz globine daje v zaznavo osebno resničnost,« sta mi dejala nekoč. In sem uvidel: še preden sta stopala v odnos, sta bila v Odnosu – v zaznavi tiste sprejetosti, ki je objetost v Ljubezni za naše ljubezni.
Tako prijetno je bilo doživljati z njima odtenke življenja. Tudi v tistem jutru, ko smo tam za mizo ob zajtrku kramljali o vsakdanjih stvareh. Nič posebnega, pa vendarle tako zelo osebno – prijetno v medsebojnem sočutju.
In kot po navadi je, ko smo opravili obed, Neža odprla knjigo vseh knjig – Sveto pismo, da bi prebrala odlomek – ponudbo za razmišljanje v dnevu. Po zakonu slučaja ali Božje previdnosti (kakor želite) je odprla na straneh pisma, ki ga je nekoč Pavel napisal Filipljanom, danes pa v njem sporoča nam: »Veselite se vedno v Gospodu; zopet pravim: Veselite se! Vaša blagost bodi znana vsem ljudem. Gospod je blizu. Nikar ne bodite v skrbeh, ampak v vsem razodevajte svoje želje Bogu v molitvi in prošnji z zahvalo. In božji mir, ki vsak razum presega, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu. Končno, bratje: kar je resnično, kar pošteno, kar pravično, kar čisto, kar ljubeznivo, kar je častno, karkoli je krepostno in karkoli hvale vredno, to imejte v mislih. Česar ste se naučili, kar ste prejeli in slišali in na meni videli, to izvršujte, in Bog miru bo z vami« (Flp 4,4-9).
»Apostol govori o veselju, ki izvira iz sreče – iz srečanja v L/ljubezni,« je pokomentiral Janez prebrano.
»Če veselje nima izvora v sočutni zaznavi bližnjih in vsega, kar nas obdaja v stvarstvu ter seveda Boga v njegovi srčiki – v Ljubezni, potem ni v polnem okusu – še ni sreča,« je dodala Neža.
»In človek hlasta po manjku!«
»In če ne ve, da mu manjka sočutje v ljubeči zaznavi, si privošči za veselje še več – preveč, a je to za srečo premalo,« sta modrovala.
»In potem …« Janez je vstal izza mize ter segel k eni izmed knjig na knjižni polici. Polistal je in ko je s pogledom obstal, je bral »o dnevih, ko umira duša, dnevih notranje praznote in obupanosti, ob katerih se nam sredi razdejane zemlje, izčrpane od delniških družb, ob vsakem koraku reži nasproti človeški svet in tako imenovana kultura v svojem zlaganem in nizkotnem pločevinastem sejemskem blesku kakor bljuvalo, zgoščena in prignana do vrhunca neznosnosti v lastnem bolnem jazu«.
»Janezov priljubljeni citat nemškega pisatelja Hermana Hesseja,« je pojasnila Neža.
»Sam se pogosto spomnim na misel francoskega filozofa Alberta Camusa,« sem rekel in jo izrekel: »Evropa in revolucija se daleč stran od življenjskega vrelca zvijata v spektakularnem krču. V preteklem stoletju je človek razbil verske okove. A komajda se jih je otresel, že se jih na novo izmišlja – tokrat neznosne.«
Janez bi gotovo dodal v misel komentar, a ga je prehitela Neža, ki je segla tja med svoje zapiske in izmed njih izbrala: »kar je napisal ameriški stand-up komik George Carlin po smrti svoje žene.« Nataknila si je očala in brala: »Paradoks našega časa je, da imamo telefone brez tipk, ljudi brez pameti, razmerja brez ljubezni, kokakolo brez sladkorja, kavo brez kofeina, cigarete brez nikotina, mleko brez maščob, ženske brez čustev, moške pa brez poguma!
Kupujemo več, uživamo manj. Imamo velike hiše, ampak male družine, več udobja a malo časa, več diplom a malo pameti, več strokovnjakov in še več težav, več znanja na področju medicine, a manj zdravja.
Pijemo preveč, kadimo preveč, zapravljamo nepremišljeno, smejemo se premalo, vozimo prehitro, hitro se ujezimo, prepozno hodimo spat, utrujeni se zbujamo, premalo beremo in gledamo preveč televizije. Povečati želimo naše imetje, vendar smo zmanjšali naše vrednote. Govorimo preveč, ljubimo premalo, pogosto sovražimo. Naučili smo se preživeti, ne pa živeti. Dodali smo leta življenju, ne pa življenja letom.
Potovali smo na Luno, problem pa imamo, ko je treba iti čez cesto in spoznati novega soseda. Osvojili smo zunanji prostor, ne pa tudi notranjega. Naredili smo velike, vendar ne boljše stvari.
Trudimo se, da bi očistili zrak, vendar vedno bolj onesnažujemo našo dušo. Razbili smo atom, ne pa svojih predsodkov. Načrtujemo več, dosežemo manj. Naučili smo se hiteti, a ne čakati. Imamo večje dohodke, vendar nizko moralo. Imamo več hrane, pa smo še vedno nehvaležni. Gradimo zmogljivejše računalnike z večjim spominom, v živo pa med seboj komuniciramo vse manj in manj. Prizadevamo si za večje količine, pozabljamo pa na kakovost.
To so časi hitre prehrane, a počasne prebave. To je čas velikih ljudi, a majhnih karakterjev, hitrih poslov in površnih odnosov. To je čas, ko si prizadevamo za mir v svetu, a smo se navadili na vojno stanje doma. To je čas z več prostega časa in malo uživanja. Čas raznovrstne prehrane in preobjedanja na polovici sveta in podhranjenosti na drugi polovici.
V zakonu je med pari manj finančnih problemov, a je vse več ločitev. Več je prestižnih hiš, toda v njih vse več razdejanih domov. To so dnevi hitrih potovanj, številnih občil in nizke morale. Vse več je debelih ljudi in tablet, ki zmorejo vse – vas razveselijo, otopijo ali ubijejo …
Vabim vas: Preživite več časa s svojimi najdražjimi, ker ne bodo večno z vami. Ne pozabite objeti tistih, ki so poleg vas, saj je to edino imetje, ki ga lahko podarite s svojim srcem in vas nič ne stane. Ne pozabite reči: “Rad te imam” svojim najbližjim, vašim ljubljenim in naj ta beseda prihaja globoko iz srca. Ne pozabite se držati za roke in ceniti trenutkov bližine, ko ste skupaj z ljubljeno osebo, kajti nekega dne te osebe ne bo več z vami. Vzemite si čas za ljubezen, vzemite si čas za pogovor, in vzemite si čas, v katerem boste delili svoje dragocene misli in čutenja z drugimi.
Smejte se pogosto, dolgo in iskreno. Smejte se, dokler ne izgubite diha. Vedno znova povejte ljudem, ki jih imate radi, da jih ljubite. Ne pozabite: življenje ne meri z številom vdihov, pač pa s trenutki, ki nam jemljejo dih.«
Neža je umolknila, Janez pa je rekel: »Sreča je v srčnosti in ne v imetju ali zunanjem dogajanju.«
»Imeti ali biti? To se je spraševal že Erich Fromm,« sem dodal.
»Ne pojdi v skrajnost,« me je opomnil Janez.
»Kako to misliš?«
»Na tem svetu je potrebno tudi imeti, da je mogoče biti. A je dovolj, dovolj!« mi je pojasnil.
»Ob potrebnem imetju, je potrebno biti v sočutju,« je dala Neža v razmislek piko na i.
(se nadaljuje)

Knjiga In za pot veste ... je vodnik vračanja k samem sebi in zato k pristnosti v odnosu do Boga, sočloveka, stvarstva... Zgodbe se prepletajo v dogajanju in dialogu avtorja Karla z Nežo in Janezom (ob njih ima pomembno vlogo tudi kuža Toro) na Dolgi njivi tam pod Velikim Zvohom.
Začnejo se z izgubljenostjo (avtor poosebi v sebi najgloblje osebne in družbene stiske našega časa) in se razpletejo v nakazane smeri, ki vodijo bralca iz tesnobnih ujetosti.
Avtor Karel Gržan poudarja, da se je v zgodbah te knjige, ki so izhajale v reviji Ognjišče, napotil najbolj na globoko v človeško doživljanje.

Moji vzponi proti vznožju Velikega Zvoha tja h koči v sredi Dolge njive k Neži in Janezu (pa da ne pozabim na Torota) so bili vedno pogostejši. Na videz sem se vzpenjal na goro, očem nevidno pa so se dogajali še pomembnejši vzponi – tam globoko v meni; tudi tisti dan, ko sem jima zastavil vprašanje: »Kaj vaju je pritegnilo, da sta iskala in našla presežno vrednost življenja?« (...)

Opazoval sem ju, vedno znova sem ves zvedav oprezal kje – od kod pijeta tisto blagost, ki jo delita naklonjena drug k drugemu in k bližnjim. »Človek podarja, kar nosi v sebi. – Iz globine daje v zaznavo osebno resničnost,« sta mi dejala nekoč. In sem uvidel: še preden sta stopala v odnos, sta bila v Odnosu – v zaznavi tiste sprejetosti, ki je objetost v Ljubezni za naše ljubezni. (...

pripravlja in izbira Marko Čuk

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 € 

Kaj iščete
Tistega, ki živi, med mrtvimi,
in Tistega, ki je naša prihodnost,
v preteklosti in navadah?

Kaj iščete
Tistega, ki je ljubezen,
v mrtvih, suhih črkah,
in Tistega, ki živi v vas,
izven našega sveta?

Kaj iščete
Tistega, ki presega naš razum,
v nebogljenem razmišljanju,
in Tistega,
ki na stežaj odpira vrata,
v zaprtih, zatohlih prostorih?

Iščite ga tam,
kjer ljubi in je ljubljen,
kjer je človek spoštovan,
kjer je trpljenje poveličano,
kjer še tako
neznosno breme
z Njegovo pomočjo
ni pretežko.

C. Kokol, Molitev, v: Ognjišče 4 (2015), 2

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

iz knjige Vinerba, R., BOG. STO IN ENO VPRAŠANJE O BOGU, 232 strani, 13 x 21 cm, integralna vezava, Ognjišče, Koper 2019

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 14,90 €, s kartico zvestobe: 13,41 € 

S to knjigo se boš podal na duhovno potovanje – vase. Na njem boš odkril samega sebe takega, kakršen si, brez mask. Odkril pa boš tudi znamenja in sledove Nekoga, ki te že od nekdaj ljubi in išče, Nekoga, ki si mu tako dragocen, da je zaradi tebe umrl.

Kaj pomeni Jezusovo vstajenje?

Oznanilo, da je Jezus vstal od mrtvih, potem ko je umrl na križu in bil tri dni pokopan v grobu, je središče in srce naše vere.
O resničnosti tega osrednjega novozaveznega dogodka, ki se je odvil sredi noči v skrivnosti groba, nam ne pričujejo le tisti, ki so videli prazen grob, v katerem so ostali le povoji z Jezusovega mrtvega telesa, ampak tudi vsi, ki so Vstalega videli, se z njim pogovarjali in jedli.
Da je šlo za istega Jezusa kot pred križanjem, so potrjevale rane na njegovem vstalem telesu. Ta, ki je jedel z dvanajsterimi, ni bil nihče drug kot tisti, ki so ga videli umreti na križu.
In vendar je imelo Jezusovo poveličano telo tudi lastnosti, zaradi katerih ni bilo več podvrženo zakonitostim časa in prostora. Vstopal je skozi zaprta vrata in se ljudem prikazoval pod različnimi podobami, na primer kot vrtnar. Vstajenje Jezusa iz Nazareta je postalo srž oznanila prvotne Cerkve, ki ga je začela razglašati kot Kyriosa oziroma Gospoda.

VINERBA, Roberta. Sto in eno vprašanje o Bogu. Koper: Ognjišče, 2019, str. 80-81.

S knjigo Sto in eno vprašanje o Bogu, je avtorica skušala odgovoriti na vprašanja o Bogu in Božjem. Vsak dan se namreč soočamo z neskončno uganko Boga in človeka, o kateri nam je več neznanega kot znanega (čeprav si morda domišljamo, da nam je vse jasno). V svoji zmedenosti, zapletenosti in razpetosti med zemeljsko omejenostjo in hrepenenjem po neskončnem se nam vprašanja porajajo kar sama od sebe:Ali lahko Božji obstoj dokažemo? Je Bog moški ali ženska? Ali si stvarjenje in evolucija nasprotujeta? Ali imamo dokaze, da je Jezus živel med nami? Ali je imel brate in sestre? Zakaj Oče Jezusa ni rešil s križa? Ali posmrtno življenje res obstaja? Kaj je pekel, vice in nebesa? Ali bodo vstali samo tisti, ki verujejo? Če je Bog dober, zakaj je ustvaril zlo? Zakaj dopušča trpljenje otrok? Sprašujemo se o smislu vsega, kar nas obdaja in notranje vznemirja.
Upam, da bodo vprašanja na teh straneh vzbudila tudi tvojo radovednost in te spodbudila k razmisleku. Morda se boš z nekaterimi od njih srečal prvič.
Vprašanja o Bogu niso matematične enačbe z eno samo pravilno rešitvijo, ampak lahko na vsako od njih odgovorimo na več načinov. Zato odgovori v tej knjigi niso nekaj dokončnega, ampak bolj namigi, smernice in iztočnice za nadaljnje preučevanje, ki se ga bo vsakdo lotil na sebi lasten način.

Odgovore dopolnjujejo navedki iz Svetega pisma, Katekizma katoliške Cerkve in drugih cerkvenih dokumentov pa tudi komentarji svetnikov, pesnikov, pisateljev in drugih vidnih osebnosti.

Kako naj to knjigo uporabljam?
Lahko jo prebereš od začetka do konca, ali uporabljaš kot priročnik in odpreš po potrebi. Posamezna vprašanja lahko obravnavate v veroučni skupini in jih morda uporabite pri kakšnem kvizu.
Ugotovil boš, da te bo knjiga spremenila, ti razširila obzorja, dala nova spoznanja in navdihnila sveže zamisli – predvsem pa te bo utrdila v veri in poglobila tvoj odnos z Bogom.
Ker vsebuje odgovore na najpogostejša vprašanja o Bogu in Božjem, je lepo darilo za vsakogar.

pripravlja Marko Čuk

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 € 

Gospod, stopil si v temine smrti.
Kako pogosto se zdi, da spiš.
In s kakšno lahkoto
se ljudje oddaljimo od tebe
in govorimo sami sebi: Bog je mrtev.
Daj, da v temnih trenutkih
priznamo, da vsekakor obstajaš.
Ne pusti nas samih,
ko izgubljamo pogum.
Pomagaj nam, da te ne bomo
pustili samega.
Daj nam trajno zvestobo,
kadar tavamo
in se čutimo izgubljene,
in ljubezen, ki te bo sprejela,
ko to najbolj potrebuješ,
kot tvoja Mati, ki te je
ponovno vzela v svoje naročje.
Pomagaj nam vsem:
pomagaj revnim in bogatim,
preprostim in učenim,
da bomo videli tudi
skozi svoje strahove in predsodke
in ti darovali svoje sposobnosti,
svoje srce, svoj čas,
ter pripravljali vrt,
v katerem se bo lahko
zgodilo vstajenje.

J. Ratzinger - Benedikt XVI.: Molitev, v: Ognjišče 4 (2018), 2

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja: Marko Čuk

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 € 

Zbrali smo se.
svetlo prerojeni,
in se zvrstili
v procesijo.

Vstali Zveličar
hodi pred nami
in mi za njim,
Božje ljudstvo,
veselih obrazov,
otroških src,
zmagoslavno pesem
pojoč
v mlado jutro.

Zvonovi zvonijo,
pomlad se prebuja
vsenaokrog,
sonce nam podarja
prvi smehljaj,
vsa srca pojo.

To je praznik vstajenja,
veliki dan.

To je vrh
naše vere
in upanja
in ljubezni.

To je zmagoslavje
Življenja.

S. Janežič, Pogled v nebo, v: Ognjišče 4 (2020), 86.

 

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 € 

Hočem hoditi za teboj,
ampak ne prav povsod.
Hočem se povezati s teboj,
ampak ne preveč tesno.
Hočem izpovedovati vero vate,
ampak ne preveč na glas.
Hočem se odreči svojim gotovostim,
ampak ne čisto vseh.
Hočem se odpovedati svoji lastnini,
ampak ne popolnoma.
Hočem nositi svoj križ,
ampak ne stalno.
Hočem ljubiti svojega bližnjega,
ampak ne čisto vsakega.
Hočem spremeniti svoje življenja,
ampak ne temeljito.

G. Baltes, Iskra, v: Ognjišče 4 (2014), 33.

 

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

 

Na največji krščanski praznik, ko je Kristus vstal od mrtvih, in v njegovem vstajenju najde človek povsem novo luč, ki mu pomaga, da si utira pot skozi gosto temo ponižanj, dvomov, obupovanja in preganjanja ... poglejmo v Zakladnico modrosti (razprodano) in si preberimo nekaj modrih misli o vstajenju, ...

VSTAJENJE

Sina človekovega bodo ... bičali in umorili, in tretji dan bo vstal. (Lk 18,33)

Kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, smo tudi mi stopili na pot novosti življenja. (Rim 6,4b)

Povej nam, Marija, / kaj si videla na poti? / Grob Kristusa živega / in slavo sem videla vstalega. (Pesem slednica Žrtvi velikonočni)

Govorica križa in smrti je dopolnjena z govorico vstajenja. V vstajenju najde človek povsem novo luč, ki mu pomaga, da si utira pot skozi gosto temo ponižanj, dvomov, obupovanja in preganjanja. (sv. Janez Pavel II.)

Vstajenje da vsem resnicam, ki jih je Jezus učil in razodel, pečat Božje resničnosti. Kristus je vstal, s tem je pokazal svoje Božje poslanstvo. (Gregorij Rožman)

Z vstajenjem postane naše življenje razodetje, poveličanje, odrešenje. (Miha Žužek)

Zveličar naš je vstal iz groba, vesel prepevaj, o kristjan! * Premagana je vsa hudoba, * rešenja tvojega je dan. (Blaž Potočnik)

Vstajenje je dokončna zmaga. Brez tebe, Kristus, se rodimo, da umrjemo; s teboj umrjemo, da se prerodimo. (Miguel de Unamuno)

Luč je in Bog je, radost in življenje! / Svetlejši iz noči zasije dan, / življenje mlado vre iz starih ran / in iz trohnobe se rodi vstajenje. (Ivan Cankar)

Vsak kristjan, ki mu je dana vera v Jezusovo vstajenje, si lahko reče, da se mu je prikazal Vstali. Prikazal neviden, v globini tistega ja, ki ga izreka v Veri. (Alojz Rebula)

Minil je dan trpljenja, aleluja! * Prišel je dan vstajenja, aleluja! (velikonočna pesem)

 

izbira in pripravlja Marko Čuk