Danes je svetovni dan hemofilije, motnje strjevanja krvi. V svetu ima hemofilijo skoraj 400.000 ljudi, v Sloveniji pa je registriranih okoli 450 oseb s hemofilijo in podobnimi prirojenimi motnjami strjevanja krvi. Osebam s to boleznijo delno ali povsem primanjkuje eden izmed ključnih faktorjev strjevanja krvi, ki je potreben za nastanek čvrstega krvnega strdka. Oseba s hemofilijo ne krvavi bolj kot drugi, ampak dlje. Glavna nevarnost so neobvladane notranje krvavitve, ki se lahko pojavijo same od sebe ali zaradi poškodbe in so lahko smrtno nevarne. Bolnikom s hemofilijo kakovostno življenje zagotavlja nadomestno zdravljenje in profilaksa vsakih nekaj dni z vbrizgavanjem faktorja strjevanja krvi v žilo.

Predsednik Društva hemofilikov Slovenije Jože Faganel je poudaril, da je treba osebam s hemofilijo omogočiti normalno ustvarjalno življenje, saj 80 odstotkov bolnikov v svetu še nima na voljo ustreznega zdravljenja.

Slovensko geslo za letošnji svetovni dan izbrali: "Poiščite navdih, sodelujte z izvirno idejo ob svetovnem dnevu hemofilije."

Mednarodni dan mladih prostovoljcev je vsakoletna kampanja, ko nekaj več časa posvetimo milijonom mladih, ki vsak dan s prostovoljstvom izboljšujejo svoje skupnosti.

Že od leta 1988 se današnji dan obhaja kot svetovni dan: največji dogodek prostovoljstva na svetu ter hkrati edini prostovoljski dogodek, ki je posvečen mladim. Vsako leto potekajo ob mednarodnem dnevu mladih prostovoljcev praznovanja v 100 državah po svetu.

V Sloveniji je krovna organizacija na področju prostovoljstva Slovenska filantropija, ki si prizadeva, da bi dobilo čim več učencev in dijakov priložnost za (prve) prostovoljske izkušnje, zato je skupaj z drugimi organizacijami, ki so prostovoljstvu naklonjene pripravila katalog prostovoljskih aktivnosti, ki jih lahko opravljajo starejši osnovnošolci in srednješolci v tem šolskem letu.

"Povozi jezo – vozi strpno!" je pobuda, s katero želijo v Citroënu opozoriti na negativne učinke nestrpnosti v prometu in pozvati javnost (posameznike, medije in pristojne ustanove) k aktivnemu reševanju težave. S tem namenom so 13. april razglasili za svetovni dan strpne vožnje.

Kako lahko ustavimo nestrpnost v prometu?

Pri Citroënu pravijo, da je treba začeti pri sebi in s tem drugim pokazati, da se strpnost obrestuje. Le s skupnimi močmi je možno spremeniti cesto v prijaznejše in varnejše okolje za vse.

Osnovna pravila za strpnost v prometu:

• - Bodimo spoštljivi do drugih udeležencev v prometu. Nekateri se v prometu znajdemo bolje kot drugi.
• - Bodimo razumevajoči. Vsi smo ljudje, vsi delamo napake.
• - Upoštevajmo prometne predpise.
• - Na provokacije se ne odzivajmo agresivno.
• - V napetih položajih poskusimo ohraniti mirno kri.
• - Pomagajmo drug drugemu.

Poslanstvo lionizma je ustvarjati in krepiti duha sporazumevanja med ljudmi vsega sveta za človekoljubne potrebe in prostovoljno pomagati v ožjih in širših skupnostih.

Lions klubi so humanitarna organizacija, ki deluje z geslom: We serve (Pomagamo) in njihova glavna ideja je dobrodelnost. Organizacija ima danes več kot 1,35 milijona članov, ki so združeni v 46.000 klubih v 208 državah. Pobudnik in ustanovitelj je bil ameriški zavarovalničar Melvin Jones, ki je tedanje poslovneže iz Chicaga motiviral za delovanje v humanitarnih dejavnostih.

Pri nas imamo 55 klubov in okoli 1500 članov (prvi ustanovljen 1990 – Lion klub Ljubljana).

Danes Romi po vsem svetu, praznujejo svoj dan, ki je bil izbran na njihovem prvem svetovnem kongresu leta 1971 v Londonu.

Romi so sicer potomci nomadskega ljudstva, ki se je selilo iz kraja v kraj. Že pred 14. stol so se iz Indije selili proti Z in se naselili po vsej Evropi. Danes jih po evropskih državah živi približno deset milijonov, v Sloveniji okoli 10 000 in se delijo v tri skupine: prekmurski Romi, ki so prišli z Madžarske, dolenjski s Hrvaške, iz Avstrije pa Romi iz plemena Sintov.

Beseda Rom sicer pomeni človek, Roma pa ljudje ali ljudstvo. Kot ljudstvo imajo tudi svojo zastavo: v njej je kolo (veliko se selijo) zelena barva pomeni naravo, modra pa nebo, oziroma svobodo; imajo tudi svojo himno Dželem, Dželem in so zelo predani glasbi. Posebej ples ima v njihove življenju velik pomen, zelo uveljavljen je trebušni ples.

Kljub temu, da so prišli na naše ozemlje pred več kot pol tisočletja, nekateri še vedno težko presegajo kulturne razlike z okoliškim prebivalstvom, še vedno se preveč zapirajo v svoj način življenja, ne pošiljajo otrok v vrtce in šole, tako z okoliškimi ljudmi ni pravih povezav, nastajajo novi zidovi in meje. Pri nas so problem tudi namestitvene razmere in izgradnja osnovne infrastrukture ....

7. aprila 1948 je bila ustanovljena Svetovna zdravstvena organizacija (ang. WHO), ena vodilnih organizacij na svetu, ki se spopadajo z aktualnimi globalnimi zdravstvenimi vprašanji in določajo smernice prihodnjega razvoja. Zato so današnji datum določili za svetovni dan zdravja in prvič so ga obeležili leta 1950, danes pa je na koledarju v 191 državah članicah Svetovne zdravstvene organizacije.

Letošnji (67.) usmerja v prepoznavanje, obravnavo in obvladovanje depresije v vseh življenjskih obdobjih. Depresija ni značajska šibkost ali pomanjkljivost, je bolezen, ki lahko prizadene vsakogar – otroke, mladostnike, odrasle, ženske med nosečnostjo ali po porodu, starejše … Mnogokrat je ne prepoznamo in posamezniki ne poiščejo ustrezne pomoči. Tudi zato nas letošnje geslo Svetovne zdravstvene organizacije ob svetovnem dnevu zdravja opogumlja Spregovorimo o depresiji.

Kampanja Spregovorimo o depresiji se je začela 10. oktobra 2016 in želi doseči, da bi čim več ljudi z depresijo poiskalo in tudi prejelo ustrezno pomoč. Številni ljudje ne poiščejo pomoči zaradi stigme. K destigmatizaciji depresije pripomore tudi odprt pogovor – o depresiji lahko govorimo v družini, s prijatelji, zdravstvenimi strokovnjaki, v šolah, na delovnem mestu, zasebno in javno, tudi na socialnih omrežjih. V sklopu kampanje bodo tudi v Sloveniji v teh dneh in naslednjih mesecih krožili informativni letaki SZO o depresiji, namenjeni splošni javnosti, starejšim, nosečnicam in ženskam po porodu, mladim odraslim in svojcem oseb z depresijo. Na svetovni dan zdravja, 7. aprila 2017, bo v Celju, v Narodnem domu, nacionalno strokovno srečanje pod naslovom Depresija skozi življenjska obdobja – prepoznavanja, obravnava in obvladovanje, ki ga organizirata Nacionalni inštitut za javno zdravje in Mestna občina Celje. V Celju danes pričakujejo več kot 200 strokovnjakov iz različnih sektorjev in iz vseh slovenskih regij.

Depresija je bolezen, za katero sta značilni dolgotrajna žalost in izguba zanimanja za dejavnosti, v katerih običajno uživamo, ob tem pa je ovirano tudi naše vsakodnevno delovanje, ko s težavo poskrbimo za vsakdanja opravila. Takšne težave trajajo vsaj dva tedna. Osebe z depresijo se običajno soočajo tudi z izgubo energije, spremembo teka in spanja, tesnobo, zmanjšano zmožnostjo koncentracije, neodločnostjo, nemirom, občutkom nevrednosti, krivdo, brezupom, mislimi na samopoškodovanje ali samomor. (NIJZ)

Posebej o depresiji pa smo izdali tudi knjižico: Poti skozi depresijo, ki jo lahko poiščete v naši knjigarni

Skrbi za zdravje posveča posebno pozornost tudi Ognjišče: zadnja leta z rubriko Narava in zdravje in Razgibaj se ... odpri oči - občasno pa tudi s kakšno prilogo (Živi zdravo brez tobaka – 3/2011, Pazi na srce ...) in osveščanjem mladih v Mladinski prilogi ...

Kaj je etnologija? To je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem vsakdanjega načina življenja in kulturo etničnih skupin (iz grščine ethnos - ljudstvo). V Evropi se je začela kot veda pojavljati ob koncu 18. stoletja.

V 19. stoletju so pri raziskovanju ljudstev ločevali raziskovanje enega (navadno lastnega) ljudstva (pri nas narodopisje) in primerjalno obravnavanje etničnih skupin (pri nas imenovano etnologija). Po drugi svetovni vojni se začne razvoj sodobne etnologije, ki raziskovalno problematiko iz "ljudske kulture" razširi na raziskovanje "načina življenja". S tem se raziskovanje razširi na celotno kulturo.

Oddelek za etnologijo je bil na Filozofski fakulteti v Ljubljani ustanovljen leta 1940. Raziskovalna dejavnost na področju etnologije pri nas je organizirana predvsem v okviru Etnografskega muzeja ( ... več o tem: Etnografski muzej, v: Ognjišče (2012) 2), Inštituta za Slovensko narodopisje ZRC SAZU, Glasbeno narodopisnega inštituta, v oddelkih za etnologijo v slovenskih muzejih in Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Pomembno središče etnoloških študij v slovenskem zamejstvu je Etnološki inštitut Urban Jarnik v Celovcu, čigar duševni oče je bil Pavle Zablatnik.

Pri nas kot eden prvih začne z raziskovanjem delavske kulture Slavko Kremenšek.

(... več o etnologiji Janez Bogataj: gost meseca, v: Ognjišče (1999) 11)

Generalna skupščina ZN jwe leta 2007 razglasila 25. marec za mednarodni dan spomina na žrtve suženjstva in transatlantske trgovine s sužnji. O 400-letni transatlantski trgovini s sužnj vemo zelo malo, je . Skupščina je generalnega sekretarja pozvala k ustanovitvi izobraževalnega programa, ki bi mobiliziral vzgojne institucije in civilno družbo kar se tiče spomina na transatlantsko trgovino s sužnji in suženjstvo. S tem bi prihodnjim generacijam vcepili v zavest vzroke, posledice in nauke transatlantske trgovine s sužnji ter jih opomnili na nevarnosti rasizma in predsodkov.