Tuberkuloza je najpogostejša nalezljiva bolezen na svetu, za katero vsako leto umreta skoraj 2 milijona ljudi, večinoma v deželah tretjega sveta. Konec 19. stol. pa je za to boleznijo umrl vsak sedmi prebivalec ZDA in Evrope. 24. marca 1882 je nemški zdravnik Robert Koch v Berlinu objavil, da je odkril bacil tuberkuloze (Mycobacterium tuberculosis), kar je pomenilo začetek boja s to hudo boleznijo. Za to odkritje je leta 1905 dobil Nobelovo nagrado in v spomin na to, so leta 1982 (sto let kasneje) določili, da se 24. marca obhaja svetovni dan tuberkuloze (ali bolje: boja proti tuberkulozi)

V Sloveniji tuberkuloza ni izkoreninjena, se pa pojavlja redko, zato cepljenje vseh novorojenčkov proti tuberkulozi ni več obvezno.

Pljučno tuberkulozo zdravijo v bolnišnici, večinoma na Golniku. Zdravljenje običajno poteka od šest do devet mesecev.

Meteorologija je veda, ki raziskuje procese in pojave v atmosferi. Je del geofizike, ime pa je uvedel že grški filozof Aristotel 300 let pred Kr. Svetovni dan meteorologije se vsako leto obhaja v spomin na 23. marec 1950, ko je bila uradno ustanovljena Svetovna meteorološka organizacija (WMO), medvladna organizacija in posebna agencija v okviru OZN, ki šteje že 191 članic. Ima vodilno vlogo na področju poznavanja in mednarodnega sodelovanja na področju vremena, podnebja, hidrologije in vodnih virov ter vprašanj, ki so povezana z okoljem. Vsak dan se med temi centri izmenja 15 milijonov informacij, izdelajo 2000 vremenskih kart ...

Naša državna meteorološka služba - Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) skrbi za vsakodnevne podatke in napovedi vremena (v besedi, sliki ...), lahko se pogovorimo z dežurnim prognostikom, izdaja podatke o požarni ogroženosti, posebne napovedi o stanju voda, agrometeorološko napoved, napoved za gorski svet, za letalstvo, sporoča snežne razmere, ... vse to in še veliko zanimivosti je vsem dosegljivo tudi na spletni strani http://www.meteo.si/

Tokrat svetovni dan meteorologije poteka pod krovno tematiko Prihodnost vremena, podnebja in vode za vse generacije. V središču je tako poziv, naj izpolnimo svojo odgovornost in zagotovimo, da bodo prihodnje generacije deležne boljšega jutri.

Voda je nujno potrebna za življenje, dostop do pitne vode pa ni zagotovljen vsem ljudem. Leta 1992 so v Riu de Janeiru v okviru Agende 21, sklenili, da bo 22. marec namenjen opozarjanju širše svetovne javnosti na pomen pitne vode in na nujnost dobrega gospodarjenja z njenimi zalogami, na omejenost in ogroženost naravnih vodnih virov. To je generalna skupščina ZN prihodnje leto potrdila in vsako leto razglasijo tudi temo, ki opozarja na najbolj aktualno tematiko: Kakovost voda (2010), Voda za mesta – odgovor na izzive urbanizacije (2011), Voda in varnost hrane (2012), Sodelovanje na področju upravljanja vodnih virov (2013), Voda in energija (2014), Voda in trajnostni razvoj (2015), Boljša voda, boljše zaposlitve (2016), Zakaj odpadna voda? (2017) ...
Svetovni dan voda 2023 je posvečen pospeševanju spremembe za zagotovitev dostopa do pitne vode in sanitarno ureditev za vse ljudi na svetu.

Leto 2023 je posebno leto. Svetovni dan voda letos sovpada z začetkom konference Organizacije združenih narodov (OZN) o vodi (22. – 24. marec, New York, ZDA) – prvem dogodku te vrste po skoraj 50-ih letih.
Moje, tvoje, naše in vaše zaveze se bodo združile s širše zastavljenimi zavezami vlad, podjetij, organizacij, institucij in koalicij. Te zaveze bodo združene v Akcijski agendi za vodo (Water Action Agenda), ki bo predstavljena na konferenci OZN o vodi leta 2023 in je zasnovana za zagotavljanje hitrih sprememb v preostanku tega desetletja.
To je enkratna priložnost naše generacije, da se svet združi za dostop do pitne vode in sanitarne ureditve. Naredi, kar lahko. 

Več informacij na povezavi.

... tudi v Ognjišču smo pisali o vodi, najobširneje:
S. Čuk, Voda, zibelka življenja: Priloga, v: Ognjišče 5 (2010), 26-33.

izbira in pripravlja M. Čuk

Generalna skupščina ZN je decembra leta 2012 21. marec razglasila za mednarodni dan gozdov. Prireditve po vsem svetu so namenjene predvsem krepitvi zavedanja o pomenu gozdov za planetarno oskrbo s čisto vodo, ki predstavlja enega od ključnih virov življenja, so zapisali na ministrstvu za kmetijstvo. Letos poteka pod geslom: »Zdravi gozdovi za zdrave ljudi«

Mednarodni dan gozdov je namenjen ozaveščanju o pomenu gozdov za življenje na zemlji. Gozdovi namreč pokrivajo 30 odstotkov kopnega na planetu in sodijo med najbolj kompleksne ekosisteme. Preživetje številnih ljudi in skupnosti je neposredno odvisno od gozdov.Zaradi zaskrbljujočega stanja okolja, posebej zaradi vpliva podnebnih sprememb, so tudi gozdovi in gozdni ekosistemi vse bolj ogroženi. Varstvo gozdov in njihov razvoj sta tako ključnega pomena za ohranjanje življenja na zemlji.

• drevesa izboljšujejo lokalno mikroklimo in nam lahko pomagajo prihraniti med 20 in 50 % energije za ogrevanje.
• hladijo mestni zrak tudi do 8° C in zmanjša se potreba po uporabi klimatskih naprav za do 30 %
• skladiščijo ogljik, delujejo kot »zračni filter«, ki odstranjuje škodljiva onesnažila in delce iz zraka.
• drevesa zmanjšujejo onesnaženje s hrupom
• ščitijo naše domove pred bližnjimi cestami in industrijskimi območji.
• zadržujejo vodo, preprečujejo poplave in delujejo kot filter – pomagajo jo čistiti.
• so vir hrane in zaščite za številne rastlinske in živalske vrste.
• pomagajo ohranjati in povečevati biotsko pestrost mest.
• pozitivno vplivajo na turizem in ustvarjajo zelena delovna mesta....

V slovenskih gozdovih lahko najdemo 72 avtohtonih drevesnih vrst in na stotine drugih rastlinskih vrst, še neznano število gliv in raznoliko kraljestvo živali. Gozd je prava zakladnica Življenja.

Spoštujmo ga, zavedajmo se, da smo v gozdu samo gost.

več:
S. Čuk, Gozdovi za ljudi. Mednarodno leto gozdov 2011: Priloga, v: Ognjišče 6 (2011), 58-63.
M. Turk, V gozdu: Na obisku, v: Ognjišče 10 (2009), 14-16.
K. Šoln, Čudežni svet gozda: Znanost in vera, v: Ognjišče 3 (2018), 64-65.

Od leta 2003 lutkarji po vsem svetu danes (21. marca) praznujejo svetovni dan lutk.

Mednarodno združenje lutkarjev Unima vsako leto naprosi znane ljudi ki delujejo na področju lutkarstva, da napišejo poslanico (svetovno in slovensko). Letos lahko preberemo, da  so podobe in metafore, ki so bile nekoč lastne slehernemu tipu lutke, danes postale vir izražanja vsakega posameznega lutkarja. Tako smo po priča novemu, osebnemu poetskemu izražanju, ki ni toliko odvisno od tradicije kot od umetnikove nadarjenosti in ustvarjalnosti (Henryk Jurkowski).

Na današnjii dan pa se tudi odprejo gledališča in v Ljubljani in Mariboru (Mini teater, Slovenski gledališki inštitut, Lutkovno gledališče Maribor in Lutkovno gledališče Ljubljana, kjer bo na celodnevnem dogajanju nastopilo več neinstitucionalnih skupin), ponudijo vrsto večinoma brezplačnih prireditev.

več:
M. Turk, Lutkovno gledališče Ljubljana: Na obisku, v: Ognjišče 2 (2011), 16-18.