Spet je na knjižnih policah (v knjigarnah) knjiga Svetnik za vsak dan (I. in II. del), ki je bila v slabem letu dni razprodana. Tisti, ki ste čakali nanjo (jo morda tudi že naročili) in vsi tisti, ki jo že imate, lahko v knjigi (do julija v prvi, naprej pa v drugi) vsak dan prebirate življenjepis svetnika, ki goduje tisti dan, izveste nekaj o njegovem imenu, pa še več drugih zanimivosti o njem in kakšno njegovo misel. Če preberete vse o svetnikovem "premikanju" na koledarju v zgodovini, vam je bolj jasno, zakaj so na ljudskem koledarju (tistem, ki ni cerkveni) ... večkrat zapisana drugačna imena svetnikov. Bralci so knjigo ocenili - kot "lepo duhovno branje za nas, pa tudi lepo darilo za naše najbližje". Ponovimo nekoliko, kaj vse prinaša prenovljena izdaja: najprej dodatne svetnike za vsak dan, potem razlago imena, njegovo razširjenost pri nas, ponuja pomoč pri iskanju krstnih zavetnikov, odkriva priprošnjike in zavetnike v vsakdanjih potrebah ... spominja na zanimive ljudske običaje ... tu so tudi ljudska rekla, pregovori ... No, zadnja izdaja pa ima še nekaj novosti: pri nas znanim svetnikom smo pripisali tudi število cerkva (podružničnih in župnijskih), katerih zavetniki so. Sami lahko raziščete, kateremu svetniku je pri nas posvečenih največ cerkva, kateremu morda samo ena, dve ... prinaša pa še več vremenskih pregovorov, osveženi pa so tudi podatki Statističnega urada RS o pogostnosti imen pri nas ...

Kljub temu, da ima knjiga enak naslov kot tista izpred let in jo morda že imate doma, se jo splača kupiti, saj prinaša veliko novega. Poleg omenjenega je Silvester napisal tudi veliko novih glavnih opisov, saj so od zadnje izdaje čast svetništva dosegli tudi: sv. Terezija iz Kalkute, sv. Janez XXIII., sv. Janez Pavel II., starši ‘male Terezike’ ... fatimska pastirčka Jacinta in Frančišek,  Med drugimi svetniki za določen dan so v dveh, treh stavkih ‘oživljeni’ tudi številni svetniki in blaženi, ki se jih spominjamo na isti dan ... Prav tako nismo pozabili na domače blažene in Božje služabnike: bl. A. M. Slomška, Alojzija Grozdeta, drinske mučenke ... misijonarja Friderika I. Barago, nadškofa Antona Vovka ... (urednik Marko Čuk)

    Silvester Čuk
    SVETNIK ZA VSAK DAN I in II
    prva knjiga (januar – junij): 408 strani,
    druga knjiga (julij – december): 436 strani;
    16,5 x 24 cm, trda vezava, dvobarvne fotografije in ilustracije
    cena obeh knjig: 33,90 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča:

Svetnik za vsak dan1 2

Svetnike, svoje najboljše krstne botre,
častimo, ker nam je njihovo življenje zgled,
občestvo z njimi vir upanja,
njihova priprošnja pomoč.

Ko je nekdo rekel Materi Tereziji iz Kalkute, da je ‘živa svetnica’ je odgovorila:
»Če sem res to, kar pravite vi, sem samo to, kar bi po volji našega Gospoda morali biti vsi.«
Vsak od nas ima lastno pot, da to doseže. Pri tem potrebujemo vzornike in priprošnjike. Predstavljeni so v tej knjigi v prenovljeni in razširjeni izdaji.

več o knjigi:

Konec novembra 2016 je pri založbi Ognjišče izšlo obsežno delo Svetnik za vsak dan (dve knjigi s po več kot 400 stranmi), prenovljena in dopolnjena izdaja prve izdaje (leta 2000) in ponatisa leta 2005, ki sta kmalu pošla. Knjiga je takrat nastala iz sprotnega pisanja avtorja Silvestra Čuka za oddajo Svetnik dneva na Radiu Ognjišče (1994). Pri pisanju je bil njegov glavni vir Leto svetnikov, ki je izšlo v štirih knjigah v letih 1968–1973. Za vsak dan je izbral enega svetnika – tistega, ki je pri nas bolj znan in med našim vernim ljudstvom bolj češčen. V Letu svetnikov so svetniki prikazani ‘kritično’, s kar se da točnimi zgodovinskimi podatki, Silvester pa jih je skušal predstaviti čim preprosteje in seveda na kratko (poldrugo stran za vsakega).

V letih 1999–2001 pa je pri Celjski Mohorjevi družbi izhajala nova, dopolnjena izdaja Leta svetnikov v petih zajetnih knjigah. Za vsak dan je bilo predstavljenih po več svetnikov in svetnic, upoštevala je pokoncilsko ureditev svetniškega koledarja katoliške Cerkve (svetnikov naj bi se spominjali na dan njihove smrti – rojstva za nebesa). Tako so se tudi pri založbi Ognjišče odločili (na pobudo Marka Čuka, ki je prevzel uredniško delo), da bi novo izdajo svetnikov posodobili in ne zgolj ponatisnili. Za knjigo je bilo veliko zanimanja in v slabem letu je bila razprodana (1.000 izvodov).
V začetku leta 2018 je bila tako pripravljena za tisk še nekoliko dopolnjena izdaja. Poleg nujnih popravkov je urednik pripravil tudi podatke o številu cerkva, posvečenih določenemu svetniku (zavetniku) na Slovenskem, koliko je župnijskih, podružničnih in kapel ... Dodal je še nove vremenske pregovore, prav tako pa upošteval tudi vse nove podatke o številu imen pri nas (vir: Statistični urad RS, stanje januar 2017)., Tako je zdaj na knjižnih policah še nekoliko dopolnjena izdaja.

Prenovljena in dopolnjena izdaja knjige tako prinaša veliko vsebine: avtor je besedilo ‘svetnika dneva’ nekoliko dopolnil, napisal tudi veliko novih glavnih opisov, saj so od zadnje izdaje čast svetništva dosegli tudi številni novi svetniki (sv. Terezija iz Kalkute, sv. Janez XXIII., sv. Janez Pavel II., starši ‘male Terezike’ ...fatimska pastirčka Jacinta in Frančišek). Urednik je svetnike razvrstil ‘na prava mesta’, obenem pa vse premike in izbrise iz bogoslužnega koledarja na robu tudi utemeljil. Svetniki nas na robu nagovorijo s kakšno poučno mislijo, razmišljanjem ... Z datumi svetniških godov so povezani vremenski pregovori pa tudi razni izreki, ljudska rekla, pregovori ... tu so tudi zapisi o navadah in običajih, ki se jih je vredno spominjati, da ne gredo v pozabo ...

Glavnemu opisu svetnika sledi kratka in preprosta razlaga imena (s pomočjo člankov dr. Janeza Kebra – Ime veliko pove v Ognjišču 2007–15); vsako ime je v knjigi razloženo samo enkrat (pri svetniku, ki je pri nas najbolj češčen, znan ...); pri vsakem imenu so naštete tudi najbolj znane različice (oblike) osnovnega imena in njihova pogostnost pri nas ..., kdaj je imelo ime v polstoletni zgodovini svoje ‘viške’ in zakaj je morda v zadnjem času (ko so v modi kratka imena) veliko bolj razširjena druga oblika imena ... (Statistični urad RS).

Svetnik za vsak dan ponuja tudi pomoč pri iskanju krstnih (godovnih) zavetnikov, našteti so vsi pomembni datumi, izmed katerih lahko izbiramo godovnega zavetnika za določeno ime ... Na robu datume spremljajo ugotovitve, zakaj se v ljudskem koledarju večkrat pojavljajo čisto druga imena, kot v cerkvenih ...

Pri večini svetnikov je v knjigi tudi navedeno, v kakšnih življenjskih potrebah so se ljudje k njim zatekali in se jim priporočali, za kakšne poklice, pri kakšnih opravilih, duhovnih in telesnih potrebah so naši zavetniki.

Na koncu glavnega opisa so za vsak dan ‘oživljeni’ tudi nekateri drugi pomembnejši svetniki, blaženi in Božji služabniki, ki se jih spominjamo tistega dne ... Na robu jih spremljajo primerjave z našimi dosedanjimi življenjepisci svetnikov (J. Rogač – 19. stol., ter Jaklič, Teraš, Torkar, Zore ... iz 20. stol.), ki so svetniške zgodbe zapisovali v obliki pripovedi, tudi z dialogi, veliko je bilo tudi legendarnih primesi. Navedene so primerjave med rimskim in našim martirologijem (seznamom svetnikov). Omenjeni so tudi tisti svetniki, ki imajo posebno mesto v koledarjih redovnih skupnosti in razlogi za to ... Knjigo sklenejo tri izčrpna kazala (imen svetnikov, krstnih imen in zavetnikov in priprošnjikov), s pomočjo katerih se lažje znajdemo pri iskanju ...

Svetnik za vsak dan ima tudi privlačno zunanjo podobo, knjiga je lepo oblikovana, za kar gre zasluga tudi tehničnemu uredniku Benjaminu Pezdirju. Posebno vrednost ji dajejo upodobitve vseh glavnih svetnikov in številnih ‘stranskih’. Urednik je skušal najti kar največ domačih upodobitev svetnikov, iz naših cerkva ...

več o knjigi
pogled njenega avtorja Silvestra Čuka

pogled urednika knjige Marka Čuka


Adventni in božični čas imata svojo čarobnost in lepoto. Za kristjane je to čas poglobljenega verskega življenja, za krščanske družine pa tudi priložnost za druženje in skupno molitev. V knjižici Družinsko bogoslužje za adventni in božični čas je več bogoslužij, od najbolj preprostih, do nekoliko zahtevnejših, od adventa, preko Božiča do Novega leta. Obenem so v njej tudi predlogi, kako naj se krščanske družine pripravijo na praznike in praznovanje v našem, "sodobnem" času.


    DRUŽINSKO BOGOSLUŽJE ZA ADVENTNI IN BOŽIČNI ČAS
    Zbirka Družina moli 3
    48 strani, 11 x 18 cm, broširano, barvne fotografije
    redna cena: 1,50 € - s kartico zvestobe: 1,35 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo
    v spletni knjigarni Ognjišča

Druzinsko bogosluzje za adventni in bozicni cas 3D

iz vsebine

 

PRIPRAVA PRED PRVO ADVENTNO NEDELJO
V tednu pred prvo adventno nedeljo pripravimo družinski adventni venček. Posvetimo mu dovolj časa, da bo za nas pomemben. Majhni, predšolski otroci in tisti iz prvih razredov devetletke pa sploh morajo biti zraven pri izdelavi venčka.
Ne bi bilo prav, da bi venček kupili, bolje je, da ga pripravimo sami glede na prostor, kjer se bomo v adventu ob njem zbirali.
Dogovorimo se, kdaj bomo imeli to skupno slavje. Izkušnje kažejo, da je najbolje vsak dan ob istem času. Slavja ne smemo nikoli začeti, ne da bi se nanj lepo pripravili.
Zlasti pa ne sme biti izpeljano površno, češ, »samo da je nekaj«.
Pomembno je, kako začnemo! Zato poskrbimo za:
- vzdušje tišine,
- tih pogovor in dogovor o poteku slavja
(bomo kaj zapeli? brali? kdo (ne otroci!) bo prižgal in kdo pogasil svečko?),
Človekova sreča je odvisna od pričakovanja, otroška pa sploh! Slavljenje adventnega in božičnega časa razodeva, ali naši dnevi, tedni in leta minevajo v potrošniški sivini ali jih živimo v žaru pričakovanja.
Tih pogovor o poteku slavja je prav tako pomemben kot samo slavje (upoštevati moramo: število navzočih, starost otrok, morebiten obisk – tudi tak, ki nima stika s krščanstvom, pa mu predlagamo, naj se nam pridruži, posluša, morda
ugasne svečo).
Zmoremo!
Kdor še ni imel družinskih slavij, naj se ne ustraši. Ne prepuščajmo se nemoči ali zadregi zaradi stiske s časom ali zaradi občutka notranje praznine, da slavij ne bi izpeljali.
Če adventnega in božičnega časa ne bomo obogatili tudi s slavjem, bodo siromašni vsi časi našega življenja.
Koliko časa?
Vrednost slavja ni v njegovi dolžini, ampak v miru, zbranosti in ubranem pričakovanju vstopa Božjega v naše življenje. To je smisel slavja.
Morda se bomo pri slavju omejili samo na bistveno, npr. na prižiganje ustreznega števila svečk in na molitev Angel Gospodov. Samo naj bo izpeljano obredno, se pravi, mirno, slovesno in sproščeno.

Poleg adventnega venca so adventna (in božična) znamenja, na katera moramo misliti pravočasno in jih pripraviti, zlasti mah, drevesce ali zimzelena veja, sveče in električna svetila, predvsem pa jaslične figure.
Manjši ko so otroci, bolj naj bo postavljanje jaslic skupno delo vse družine.

pripravlja: Marko Čuk

Depresija je za mnoge poleg medicinske obravnave tudi bivanjska in duhovna preizkušnja. Anselm Grün nas vabi, da bi našli način, kako se tej bolezni približati z duhovne strani. Na pomoč pokliče svetopisemske zgodbe in z njimi vodi na pot ozdravitve. Odpira pomembna vprašanja: Kako se obnašati in kako postavljati meje? Ali je mogoče učinkovito pomagati? Pa ne samo to ... Anselmova novost pa je v tem, da sprašuje tudi o tem, kaj nam ima depresija povedati, kako in "kam" se lahko preobrazi ... Zelo pomembno je vprašanje: ali smem zaupati, da ima tudi moja depresija smisel, da me želi moja duša po tej poti usmeriti k moji lastni resnici?

    POTI SKOZI DEPRESIJO
    Duhovne spodbude
    Anselm Grün
    176 strani, 12 x 20 cm, mehka vezava
    cena: 18,90 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča

Poti skozi depresijo duhovne 3D

 

iz vsebine

Pogled v Sveto pismo in duhovno tradicijo nam pokaže, da lahko tudi tam najdemo pomembne vidike o naravi depresije in o ravnanju z njo. Spodbuja nas, da si upamo resno sprejeti vso razpoložljivo medicinsko in psihološko pomoč, pa tudi duhovno obravnavanje depresije. Duhovno obravnavanje ne preskoči psihološke dimenzije. Vodi pa nas skoznjo. Vsaka bolezen ima tudi svojo duhovno plat. Depresija je vsekakor eden največjih izzivov za našo vero in našo duhovnost. Osvobaja nas iluzij o naši duhovni poti. Očiščuje našo samopodobo in našo podobo o Bogu.
Duhovna tradicija puščavskih očetov nam odpre oči za iluzijo, da bi lahko depresijo preprosto »odmolili «. Kadar religiozno pot izrabimo zgolj za bojno sredstvo proti bolezni, nas bo to vodilo še globlje v bolezen. Če pa bolezen vključimo v svojo duhovno pot, se spremeni in zelo pogosto je lahko tudi ozdravljena.
Puščavski očetje nam prepovedujejo pot duhovnih bližnjic, s katerimi bi najraje preskočili psihološke in medicinske vidike depresije. Meni je bilo srečanje s puščavskimi očeti v veliko pomoč, da sem med seboj povezal duhovne in psihološke metode. Kajti menihi v puščavi so se soočili s svojo resničnostjo in so na svoji duhovni poti vedno upoštevali tudi psihološka in medicinska znanja svojega časa. To je zame postalo izziv, da tudi danes pri ukvarjanju s telesnimi in psihičnimi obolenji upoštevam vse dimenzije. Včasih srečam ljudi, ki hočejo svojo depresijo ozdraviti zgolj duhovno, ker se nenazadnje bojijo, da bi se prepustili neki terapiji in bi tam spoznali resnico o sebi. Jezus nam pravi, da nas bo le resnica osvobodila (Jn 8,32). Potrebna je ponižnost, da se spustimo do dna depresije, se soočimo z boleznijo ter sprejmemo tudi psihološko in medicinsko pomoč, ki nam jo ponuja današnja znanost. Toda če to psihološko dimenzijo vzamemo resno, moramo vedno upoštevati tudi duhovno dimenzijo pri obravnavi depresije.
Pri tem ne gre za to, kaj bo doprineslo več pri zdravljenju: duhovna pot, zdravila ali psihoterapija. Vse tri poti skupaj lahko pomagajo depresivnemu človeku in prispevajo k njegovi ozdravitvi, pri čemer se vzajemno podpirajo in krepijo.
Sveto pismo in duhovna tradicija puščavskih očetov ter prvih cerkvenih očetov so nam pokazali možnosti zdravljenja in pomoči, s katerimi se lahko soočamo s svojo depresijo. Odločilno je, da do Boga ne moremo priti mimo depresije, ampak skoznjo. Pri tem smemo vedno tudi upati, da nas bo Bog osvobodil depresije. Toda osvoboditev se nikoli ne zgodi v smislu golega odvzema. Jezus v zgodbah o ozdravljenju bolnikom nikoli ne odvzame njihove bolezni kot nekakšen čarovnik. Nasprotno, sooči jih z boleznijo in z njihovo naravnanostjo do življenja. Lahko bi rekli: Jezus nas prisili, da si ogledamo svojo depresijo, da prepoznamo svoje življenjske vzorce, ki se izražajo v depresiji, ter predenj postavimo svojo resničnost, da bi se nas lahko dotaknil tam, kjer je v nas ključna točka ranjenosti. Če dovolimo, da se nas dotakne tam, kjer smo depresivni, lahko to spremeni našo bolezen.
Kajti narava depresije je tudi v tem, da jo skušamo skriti pred samimi seboj, pred drugimi in pred Bogom. Toda bolj kot jo skrivamo, močneje nas zalezuje. Le to, kar se odkrije, je lahko razsvetljeno in ozdravljeno. Tam, kjer dovolimo Jezusu, da se nas dotakne, in kjer imamo dovolj poguma, da sami pridemo v stik s seboj in svojo boleznijo, se lahko zgodi ozdravljenje.

S knjigo želim opogumiti bralce in bralke, da bi se soočili s svojo žalostjo, obupom in depresijo, si jih ogledali, se spravili z njimi, se povprašali o njihovem smislu ter se z depresijo predali Božji ljubezni in upanju, da bo Božja ljubezen sprostila okamenelost in s svojo lučjo razsvetlila notranjo temo. In tudi če se bo depresija spet vrnila, naj se ne počutijo kot nesposobneži, ampak naj se spravijo z njo. Če jim bo to uspelo, bodo s tem doprinesli tudi svoj delež k bolj človeškemu in usmiljenemu svetu. (Anselm Grün)

pripravlja Marko Čuk

Knjiga Pot (Camino) je temeljno delo ustanovitelja Opus Dei (Božje delo) Jožefamarije Escrivá de Balaguerja, ki ga je sv. Janez Pavel II. 6. oktobra 2002 razglasil za svetnika. Oktobra smo se spominjali petnajste obletnice njegovega od Cerkve priznanega svetništva. Osnovno gradivo Poti sestavljajo razmišljanja o odlomkih iz Svetega pisma, povzetki pogovorov, osebne izkušnje in odlomki iz pisem. Knjiga je nastala iz globoke krščanske izkušnje in želi voditi k Božji ljubezni in k življenju v Gospodu. 999 točk je bilo napisanih v želji, da pomagajo najti luč Življenja in da tako zemeljske poti, navadne poti vseh ljudi, spremenijo v pot, ki vodi k svetosti ter v kraljestvo, “ki ni od tega sveta”. (Jn 18, 36). Kdor jo bo bral s takšnim pričakovanjem, je ne bo odprl zaman. (...) Doslej je Pot izšla v 461 izdajah v skupni nakladi skoraj 4.800.000 izvodov, in sicer v 52 različnih jezikih. V slovenščini je izšla najprej v Argentini, leta 2005 je izšla v novem prevodu prvič pri Ognjišču, leta 2011 pa še njen ponatis.

Enajst let po smrti pa je izšla še knjiga Brazda, ki jo je Jožefmarija napovedal že leta 1950, vendar pa je zaradi obsežnega pastoralnega dela ni uspel še zadnjič pregledati. Tudi Brazda je sad notranjega življenja Escrivaja. Napisana je z namenom, da spodbuja osebno molitev, misli ustanovitelja Opus Dei so nabrane iz njegovih obsežnih izkušenj z dušami, to je pravi sprevod vrlin, ki morajo sijati v življenju kristjanov: velikodušnost, drznost, veselje, iskrenost, naravnost, lojalnost, prijateljstvo, čistost, odgovornost ... Vse to vključuje široko obzorje človeške popolnosti, ki jo svetnik odkriva v Jezusu Kristusu, popolnem Bogu in popolnem človeku

Pot 3D

iz vsebine

– Naj tvoje življenje ne bo neplodno. – Bodi koristen. – Pusti sledi za sabo. – Razsvetljuj z lučjo svoje vere in ljubezni.
– Naj bodo tvoja dejanja in besede takšne, da bodo vsi, ko te bodo videli ali slišali, rekli: ta prebira življenje Jezusa Kristusa.
– Ne reci: “Sem pač takšen ... tak je moj značaj.” To je v resnici znak šibkosti tvojega značaja. Bodi mož ...
–Videti je, da nisi sposoben občutiti Kristusovega bratstva: v drugih ne vidiš bratov, temveč tekmece.
– Radoveden si in zvedav, vohljaš in ogleduješ: ali te ni sram, da si celo v svojih slabostih tako malo moža? – Bodi mož: radovednost do drugih naj nadomesti želja po resničnem spoznanju samega sebe.
– Kritizirati, rušiti, ni prav nič težko: celo najbolj preprost delavec zna s svojim orodjem okrušiti plemenit in lep kamen katedrale.— Graditi: za to delo je treba mojstra.
– Ne grajaj, dokler še čutiš jezo zaradi storjene napake. – Počakaj do naslednjega dne ali še dlje. – Potem pa po premisleku mirno le izrazi svojo grajo. — Z eno samo ljubeznivo besedo boš dosegel več kot po treh urah prerekanja. – Umeri svoj značaj.
– Ker si strahopeten, ostajaš nečimrn, nepremišljen, lahkomiseln. Kaj drugega kot strahopetnost je to, da se nočeš soočiti s samim sabo?
– Vztrajaj v molitvi. – Vztrajaj, čeprav se ti zdi tvoje delo neplodno. – Molitev je vedno plodna.

pripravlja: Marko Čuk

Zgodbe za dušo 9 - ponatis
Deveta knjiga v zbirki Zgodbe za dušo ima sedem poglavij: Nasmejte se, Zadovoljstvo v življenju, Ne sodi prehitro, Iskreno pred Gospodom, Ti si v tem kruhu, Po žrtvi v svetlobo vstajenja, Kako se pogovarjati s človekom in z Bogom? Krajše zgodbe so kot darilo, ki ga je mlademu kalifu prinesel modrec. Mladeniču je namreč pripovedoval zgodbe o arabskih junakih in ga tako naredil za modrega, poštenega in pravičnega človeka. Naj tudi nas razveselijo in poučijo zgodbe iz te knjige, je ob tretji izdaji devete knjige zgodb zapisal njihov zbiratelj Božo Rustja.

Dragoceno darilo zgodb 3D

iz vsebine

Kaj pa se skriva za naslovi poglavij, kaj se nam utrne, če preberemo, eno, dve, tri ... zgodbe in se pogledamo v ogledalo?
Zgodbe v knjigi Dragoceno darilo zgodb na začetku pripovedujejo o tem, kaj je potrebno za zadovoljstvo v življenju? ... Zlata sredina med prenagljenim delovanjem in predolgim odlašanjem ... hvaležnost za vse, kar Bog stori za nas - težko je pomagati ljudem, ki so nehvaležni in sebični ter znajo samo sprejemati, ničesar pa ne dajo. ... Ni dovolj novo oblačilo, nova zunanjost. Če želimo spremeniti zunanjo podobo našega življenja, moramo najprej spremeniti notranje drže. Sprememba pomeni, da stare navade zamenjamo z novimi. ... Prevečkrat tudi pozabljamo, da se bo naše življenje končalo. Zato ljudem, ki jih imamo radi in za katere nam ni vseeno, povejmo, da nam veliko pomenijo in so nam dragoceni. Povejmo jim to, preden bo prepozno. Kaj pa z otroki, ki nočejo več uogati, nočejo k  maši, na zanima jih duhovno? Preprosto povedano: Ko mu ne moreš več govoriti o Bogu in veri, moli zanj! Doživel sem že tudi to, da se je kdo vrnil v cerkev po tridesetih, štiridesetih letih ali več in dejal, da se je lahko vrnil, ker se je spomnil na to, kaj so ga učili starši, ko je bil še otrok. Bog ve, kdaj bo obrodilo dobro seme, ki smo ga sejali, in kdaj bodo uslišane naše molitve.

V drugem poglavju se z zgodbami učimo, kako pristopati k svojemu bližnjemu ... In nauk zgodb? - Če kdo stori kaj narobe, je naša dolžnost, da ga na to opozorimo. Posebej je to dolžnost ljudi, ki imajo kakšno odgovorno službo. Ljudje neradi opozarjamo druge na njihove napake, temveč »zaradi ljubega miru« raje molčimo. Ni lahko opominjati druge. Če se človeku približamo na oster način, lahko vse skupaj samo še poslabšamo, če pa se mu približamo prijazno, spoštljivo in ljubeznivo, bomo mogoče omehčali njegovo srce, mu pomagali, da bo uvidel svoje napake in jih popravil. ... “Zmenit’ se je treba,” rečejo včasih ljudje. “Pogovor veliko reši,” bi lahko dodali. Koliko nesporazumov nastopi takrat, ko se ne pogovorimo, ko si stvari ne povemo, ampak trmasto molčimo. Raje ko da kuhamo zamero, se pogovorimo, raje koga kaj vprašajmo. Morda si s tem rešimo kožo.

Zgodbe, ki prihajajo k nam kot darilo nam tudi pomagajo, da si lahko odgovorimo na številna življenjska vprašanja: Kako naj se obnašamo pred Gospodom? Kako naj se pogovarjamo s človekom, kako Bogom? Sem hvaležen, vztrajen, ne neham iskati, poznam jezik, s katerim lahko slavim Boga, se ne izgovarjam ...sem iskrem pred Gospodom, črpam iz molitve moč za svoja dejanja, sem iskreno pred Gospodom, spoznavam Božjo besedo? Zgodbe spregovorijo tudi o kruhu sreče, o evharistiji, ki daje skupnosti moč in je neizmerni čudež ...

Zgodbe nas učijo graditi mostove, povejo nam, kako pomembna je molitev za duhovnika, kako duhovnika ne smemo soditi, obsojati .... Kaj pa postni čas? Kaj naj naredimo, da bo postni čas rodoviten. Bog nas vedno išče in se ne naveliča, moliti moramo, da bomo spoznali znamenja in odprli, ko potrka ...


Beseda je lahko:
most, ki združuje,
ključ, ki odpira,
balzam, ki blaži,
luč v temi,
mavrica upanja,
pozornost, ki umirja,
roka, ki pomaga vstati.

Beseda pa je lahko tudi:
zid, ki ločuje,
ključ, ki zaklepa,
kis, ki razjeda kakor strup,
veter, ki gasi plamene,
klofuta, ki ponižuje,
kamen, ki ubija.

Nauči nas, Gospod,
da bomo razumeli nekoristnost naših besed
in veliko potrebo po tvoji besedi.
Kajti samo ta je:
drevo, ki na vsaki veji rodi dober sad,
skala, izpod katere vedno izvira voda,
luč, ki vodi naše korake,
telo, ki rojeva vero,
hrana, ki nas krepi na poti.

In končno mi daj razumeti pomen tega,
kar si nekoč dejal množici:
»Blagor tistim, ki mojo besedo poslušajo
in jo izpolnjujejo.«

 

predstavitve pripravlja Marko Čuk

Mašna knjiga za otroke – razlaga maše za otroke

Če česa ne razumemo, je to kaj hitro lahko odveč in prav pošteno dolgočasno. Se strinjamo? Da se otrokom in vnukom to ne bi dogajalo pri maši, ampak bi jo lahko bolje razumeli in globlje doživljali, nam pisec naproti pošilja prijaznega župnika Mirana. Ta z veliko mero potrpežljivosti in jasnosti, korak za korakom razloži, kje imajo mašni deli svoje mesto in zakaj prav tam, kaj pomenijo določeni simboli ter opravila in kaj izrečene besede naučenih obrazcev. In to opravi na način, da z zanimanjem prisluhnejo tudi starejši! Tukaj sta še Špelca in Zala, ki poskrbita, da je vse skupaj še bolj stvarno in zanimivo. “Dolgčas pri maši? – Mašna knjiga za otroke” ni suhoparni priročnik z razlago reda svete maše, ampak čudovita ura verouka, ki je zdaj lahko vedno pri roki.

Dolgcas pri masi 3D

iz vsebine

»Nedelja je, gremo k maši!« reče oči. »Spet ta maša,« zatarna Špelca. »Tam je dolgčas.« »Tako rada si šla k prvemu svetemu obhajilu, kako lahko rečeš, da je maša dolgčas?« vpraša mamica.

Se tudi pri tebi doma pogosto dogaja tako? Potem ti bo morda ta knjižica pomagala, da bo maša manj dolgočasna. Dolgočasne so nam ponavadi tiste stvari, ki jih ne razumemo, ali pa tiste, ki jih samo gledamo. Ko boš mašo razumela in pri njej sodelovala, bo postala zelo zanimiva.

»Danes bo pa maša čisto drugačna,« jo na vrhu stopnic pred cerkvijo pozdravi Zala. »Menda bo župnik razlagal otrokom, kaj dela pri maši.« »No, niti nama to ne bo škodilo,« rečeta mamica in oči, ki zasopla prideta za Špelco. Skupaj vstopijo v cerkev. Pojdimo z njimi še mi!

»Dragi prijatelji in posebej dragi otroci, dobro jutro! Veseli me, da ste kljub počitnicam in dopustu pri maši. Bog ni nikoli na dopustu, vedno je tu za nas. In tudi mi vedno, tudi med dopustom, potrebujemo Boga. Danes bo maša nekoliko drugačna: kakor sem napovedal, bo pridiga krajša, nekaj več pa bom povedal za otroke, kaj se pri maši sploh dogaja. Morda bom kdaj drugič nekaj podobnega naredil še za odrasle.« ... »Z znamenjem križa začenjamo molitve, tudi mašno molitev. Saj maša je v bistvu molitev, prav posebna molitev. In potem smo se na prav poseben način pozdravili, na svetopisemski način. Nisem rekel samo 'dobro jutro', ampak sem želel z besedami 'Gospod z vami' reči, da se vsi spomnimo, da je Gospod z nami, da smo zbrani v njegovem imenu. Ob tem se lahko spomnite, da je na podoben način angel pozdravil Marijo, ko ji je prišel povedat, da bo dobila dojenčka Jezusa. Spomnite pa se lahko tudi na to, da je Jezus dejal, da tam, kjer se zbereta vsaj dva z mislijo nanj – rekel je 'v mojem imenu' – da je tam navzoč tudi on. Zato ste mi vi odgovorili 'in s tvojim duhom', kar pomeni, da smo povezani v Božjem duhu, ki bo prek mene spremenil kruh in vino v Jezusa.«

 »Ali je bila maša predolga?« vpraša župnik Miran. »Ne, ful je bila zanimiva,« se oglasi Aljoša, vsi v cerkvi pa se zasmejejo. Potem župnik Miran še pove, kdaj bodo maše med tednom in katerih umrlih se bomo pri njih spominjali in zanje molili, pa da v sredo odpade verouk (hura! se veseli Špelca), ker mora na škofijo. Pove tudi, da je zadaj verski tisk, nova Družina in novo Ognjišče in nova Mavrica. Ja, pa tudi nova revija Rad te imam – Zala je rekla, da je to za zaljubljene, se pravi, da ona, Špelca, tega že ne bo kupila. Bo pa pri Zali pogledala notri.
»No, zdaj pa naj nas vse spremlja še blagoslov. Kaj je pravzaprav blagoslov? Izhaja iz stare besede naših prednikov za besedo – slovo. Kdo je blag, pa vemo, ali ne? Torej z blagoslovom izrekamo blago, dobro besedo. Kogar  blagoslavljamo, mu z besedami želimo vse dobro od Boga. No, zdaj pa spet ponovimo tisti svetopisemski pozdrav:«
Gospod z vami. In s tvojim duhom.

pripravlja Marko ČUK

V knjigi avtor išče vzroke, zaradi katerih mnogi ljudje zamudijo svoje življenje in razmišlja o različnih držah, ki vodijo v zamujanje. To je v prvi vrsti težnja, da bi se povsod zavarovali. Nato pa je tukaj še narcistično kroženje okoli samega sebe. Razmišlja o vzrokih, ki so krivi, da svojega življenja ne živimo tako, kot bi odgovarjalo našemu bitju. Vzrok najde v pomanjkanju smisla in napačno razumljeni kontemplaciji, ki le krepi lastni narcizem, namesto da bi ga spreminjala. Drugi vzrok pa je v težnji, da v današnjem času vsak problem takoj rešujemo s pomočjo zdravil, s čimer se odrežemo od našega notranjega sebstva. - Avtor pogleda obdobje srednjih let in starosti, v katerih se ljudje pogosto srečajo z občutkom, da niso resnično živeli. Pri vseh teh točkah išče tudi Jezusov odgovor. Ne daje nam nasvetov, kako bi lahko obvladali svoje življenje. Želi nam odpreti oči, da bi vadili druge drže za svoje življenje. Jezusove besede nas izzivajo, da bi tvegali svoje življenje in se ne bi zadovoljili z vlogo gledalcev. Jezusove besede niso nikakršne moralizirajoče zahteve, ampak v nas nekaj sprožijo. Pripeljejo nas v stik z bistvom naše lastne duše in z notranjo močjo, ki je že pripravljena v temelju naše duše. V nas prebujajo upanje, ki tako rekoč spi v našem čolnu. ... Le življenje, ki je prežeto z upanjem in lahko samo posreduje upanje, je dragoceno življenje – tako pravi Ernst Bloch.
Grün opisuje naravnanosti, ki jih je opazil v pogovoru z mnogimi ljudi. Nekateri bodo nekaj podobnega prepoznali v sebi - in tem bo knjiga odkrila tudi pot, kako bi lahko življenje vzeli v svoje roke ... Knjiga je primerna tudi za mlade na njihovi življenski poti v obdobje srednjih let in starosti.

    Anselm Grün
    NE ZAMUDI SVOJEGA ŽIVLJENJA
    144 strani, 12 x 20 cm, broširano z zavihki
    cena 17,50 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča

Ne zamudi svojega zivljenja 3D

iz vsebine:

Veselilo bi me, če bi bralec in bralka misli v tej knjigi razumela kot povabilo, da nehata žalovati za preteklostjo, ampak s pogumom in zanosom stopita v prihodnost. Nikoli ni prepozno začeti. Četudi sem že veliko zamudil, lahko v vsakem trenutku začnem zavestno živeti. Takrat bo tudi zamujeno dobilo svoj pomen. Zame je to smisel preobrazbe: vse sme obstajati, tudi kar je zamujeno, sme biti. Toda moja naloga je, da vse predam Bogu v zaupanju, da bo On vse to prežel in preobrazil s svojim Duhom ljubezni in upanja. Cilj preobrazbe je, da se v meni vedno bolj izraža enkratna podoba, ki si jo je o meni ustvaril Bog. Preobrazba je krščanski odgovor na mrzličen trud za nenehno spreminjanje, ki mnogim ne da miru na njihovi duhovni in terapevtski poti. Spreminjanje ima agresiven prizvok. Postati moram povsem drugačen. V spreminjanju se vedno skriva tudi odklanjanje samega sebe. Takšen, kakršen sem, nisem dovolj dober. Preobrazba je nežnejša. Vse sme biti. Cenim svoje življenje takšno, kakršno je, tudi z vsem, kar sem zamudil. Istočasno pa sem poln upanja, da Božji Duh preobraža vse v meni in me izgrajuje v enkratno
podobo, kakršna sem že od samega začetka.

predstavitev

Miklavz ze ve 3D

Maša je s svojim značajem, otroško skromnostjo in dobrosrčnostjo poseben otrok. Zna marsikaj. Posebej spretna in ustvarjalna je pri igranju klavirja. Je pa nekaj, kar Maši ne gre najbolje od rok: branje in pisanje... a se trudi in zbadanju sošolcev navkljub ohranja svojo pozitivno naravnanost.

    Besedilo Blaž Vozelj
    Ilustracije Katja Gospeti
    48 strani,
    velik format: 21 x 28 cm, broširano,
    barvne ilustracije
    cena: 14,90 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite slikanico:

Zato si za Miklavževo darilo zaželi nekaj posebnega, nekaj resnično njenega... kaj neki bi to bilo?
Pokukaj v knjigo tudi ti in izvedel/a boš! :) To knjigo bodo zaradi njene oblike, nalog in dodatkov laže brali tudi otroci z bralnimi težavami.

Več o knjigah in drugih izdelkih, primernih za Miklavževo obdarovanje, si lahko ogledate v posebni prilogi, dodani Ognjišču za november 2018.

pripravlja Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Molitev za druge ima to prednost, da je manj sebična in zato bolj čista. Zaradi tega je lažje uslišana.

(Tomáš Špidlik)
Sobota, 15. December 2018

Ognjišče na Facebooku

Na vrh