26. julij

LETA 1856 ROJEN GEORGE BERNARD SHAW

26 07 1856 George Bernard ShawIRSKI dramatik in pisatelj († 1950)

Angleško-irski dramatik Ge­orge Bernard Shaw je kot tr­govski pomočnik pisal v čas­nike. Po neopaženem romanu in uspehu prve drame (1892) se je posvetil samo še dramatiki in napisal je 57 dram, s katerimi je nadaljeval izročilo realistične drame 19. stoletja. Odlikujejo jih duhoviti dialogi in veliko paradoksov. V proznih uvodih je razložil sporočilo posamezne dame. Leta 1925 je prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Umrl je 2. novembra 1950 v častitljivi starosti 94 let.

nekaj njegovih misli:

  • Svet bi bil že zdavnaj srečen, če bi ljudje tiste moči, ki jih potratijo za popravljanje lastnih neumnosti, porabili za to, da jih ne bi počeli.
  • Storite vse, kar je v vaši moči, da dosežete tisto, kar ljubite, sicer boste ljubili tisto, kar dosežete.
  • Kakor nimamo pravice, da bi uporabljali bogastvo, ne da bi ga ustvarjali, tako tudi nimamo pravice uživati srečo, ne da bi jo dajali.
  • Skrbi za to, da boš imel, kar ljubiš, sicer boš prisiljen ljubiti to, kar imaš.
  • Največje zlo, ki ga lahko storimo soljudem, ni to, da jih sovražimo, temveč da smo do njih ravnodušni.
  • Mladost je obdobje naglih sprememb. Med dvanajstim in sedemnajstim letom, na primer, se marsikateri od staršev postara za celih dvajset let.
  • Starost ima dve veliki prednosti: zobje te ne bolijo več in ne slišiš več vseh neumnosti, ki jih govorijo okoli tebe.

 

LETA 1875 ROJEN CARL GUSTAV JUNG

26 07 1875-Carl-Gustav-JungŠVICARSKI ZDRAVNIK IN PSIHOLOG († 1961)

Psihoanaliza ("razčlenjenje duše") je metoda proučevanja in zdravljenja duševnih motenj in odklonov, katere začetnik je avstrijski psihiater Sigismund Freud. Med njegovimi sodelavci je bil sprva tudi Švicar Carl Gustav Jung, ki pa je kasneje osnoval svojo lastno smer v globinski psihologiji - analitično psihologijo.


LETA 1876 ROJEN OŽBOLT ILAUNIG

26 07 1876-Ozbolt-IlaunigSODNIK IN PISATELJ († 1945)

Doma iz Podkraja pri Reberki na avstrijskem Koroškem. Doktoriral je iz prava in bil sodnik v Celovcu in do upokojitve v Lenartu v Slovenskih goricah (tu ima tudi spomenik). Pisal je v številne liste, znan pa je predvsem po svojih zgodovinskih povestih, ki jih je napisal po Jurčičevem vzoru. Najbolj znani sta Slednji vitez Reberčan in Črni križ pri Hrástovcu, ki sta bili tudi dramatizirani.

 

LETA 1894 ROJEN PETER LOBODA

26 07 1894-Peter-Lobodakipar († 1952)

Rojen v Domžalah, po študiju na srednji tehnični v Ljubljani je nadaljeval na akademiji v Zagrebu, specializacijo kiparstva pa je leta 1927 opravil pri Ivanu Meštroviću, ko je dve leti delal v njegovem ateljeju. Ustvarjal je predvsem portrete (prestolonaslednika Petra) in nagrobne spomenike (mati z otrokom, Madona), sodeloval tudi pri spomeniku Franceta Prešerna v Kranju. Uvrščajo ga med vodilne iskalce novega kiparskega izraza v tridesetih letih prejšnjega stoletja na Slovenskem.

 

LETA 1896 ROJEN KAREL DOBIDA

26 07 1896-Karel-Dobidadr. prava, publicist, prevajalec in kritik († 1964)

Kot pravnik je služboval v Dalmaciji in Ljubljani, bil pa je zelo razgledan v umetnosti in že v mladosti objavljal številne prispevke in kritike umetnikov, tudi v razstavnih katalogih. Leta 1950 je prevzel vodstvo Narodne galerije z nalogo, da jo na novo organizira, naredi inventar, postavi stalno zbirko, pripravi program razstav, glavna njegova naloga pa je bila, kako narediti največ, da bi likovno umetnost posredoval najširši javnosti. Narodno galerijo je vodil petnajst let, kot odbornik Slovenske matice pa je lahko poskrbel tudi za razne izdaje o slovenski ljudski umetnosti. Bil je tudi odličen prevajalec iz francoščine (Flaubert, Balzac ...)

 

LETA 1903 ROJEN FRAN DOMINKO

26 07 1903-Fran-DominkoFIZIK IN ASTRONOM († 1987)

Doma iz Vodnjana pri Pulju, iz fizike je doktoriral v Bologni od koder so ga po treh letih zaradi zavedne slovenske drže pregnali v Beograd. Po drugi svetovni vojni je prišel v Ljubljano za profesorja na novo ustanovljeno Katedro za astronomijo Univerze v Ljubljani, kjer je študentom matematike, fizike in astronomije predaval različne astronomske vsebine. Ko je dobil nekaj astronomske opreme iz Beograda, je začel razmišljati o izgradnji astronomskega observatorija (zgrajen leta 1959). Prof. Dominko je utemeljil slovensko astronomijo in jo postavil na visoko strokovno raven, postavil je Astronomsko-geofizikalni observatorij (AGO), vpeljal astronomijo kot predmet na ljubljanski univerzi, vzgojil visoko izobražene slovenske astronome, veliko je pisal v domače in tuje revije, urejal Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike ...

 

LETA 1914 RAZGLAŠENA SPLOŠNA MOBILIZACIJA

26 07 1914 mobilizacija 1 svetovnaGOD SVETE ANE tega leta je našim prednikom ostal v žalostnem spominu: tega dne je namreč avstrijski cesar Franc Jožef I, razglasil splošno mobilizacijo. Dva dni kasneje je napovedal vojno Srbiji in s tem se je pričela prva svetovna vojna.

  

LETA 1922 ROJEN RAFKO VODEB

26 07 1922-Rafko-VodebDUHOVNIK, TEOLOG, FILOZOF, UMETNOSTNI ZGODOVINAR, PROFESOR, PESNIK, PREVAJALEC († 2002)

Po osnovni šoli v Artičah in klasični gimnaziji v Mariboru, je maturiral v Ljubljani in med vojno doštudiral na papeški univerzi Urbaniana. Leta 1948 je bil posvečen v duhovnika, nekaj časa je bil asistent, nato predavatelj zavoda Propaganda Fide, po študiju arheologije in umetnostne zgodovine v belgijskem Louvauinu je predaval na Urbaniani, nekaj časa je vodil slovenske oddaje na vatikanskem radiu in se leta 1971 vrnil v domovino. Dvajset let je predaval cerkveno umetnost na TF, bil urednik in tajnik na Mohorjevi družbi, urednik Nove mladike, revije Znamenje, Prenove ... Pesmi je objavljal v tržaški Mladiki in argentinskem Meddobju, leta 1953 izdal prvo zbirko (Kam potujejo oblaki), nato pa še Človek sem in In vse bo luč (1994). Veliko je tudi prevajal (iz italijanščine) med drugim delo Antona Trstenjaka Med ljudmi: Pet poglavij iz psihologije medčloveških odnosov, njegovo zadnje veliko delo je prevod monografije Marka Rupnika Kapela Odrešenikove matere ... Napisal je vrsto spremnih besed k avtorskim knjigam in prevodom.

več:
B. Rustja, Bolniška soba je moja kapela: Rafko Vodeb: Naši preizkušani bratje, v: Ognjišče 7 (2002), 24-26.

nekaj njegovih misli, poezije:

  • Umetnost ublaži mnoga nasprotja in sovraštva, poveže ljudi na osnovni ravni človečnosti. Po mojem je to prva naloga umetniškega dela.
  • Sreča je zelo relativen pojem. Odvisno je, kako jo pojmuješ, kaj pričakuješ od življenja, kako gledaš na sebe, na življenje, na svet.
  • Sem: in nihče ni še bil tak in nihče ne bo tak; in nihče ni gledal sonca, kakor ga jaz vidim, in nikomur ne bo žvižgal veter, kakor žvižga meni.
  • Prihajaš, Gospod Jezus, podnevi, sredi hrupa, in v miru noči, k iskalcu, ki te kliče, in k ravnodušnemu, zastonjski dar.
  • Preišči moje srce, Gospod, / obišči me ponoči / in skritih zablod me očisti. / Nagni k meni svoje uho, / duha spokornosti v meni obnovi. / Poslušaj moje prošnje, / ko molče vpijem k tebi.

 

LETA 1934 UMRL RUDOLF MAISTER

26 07 1934-Rudolf-MaisterGENERAL, BOREC ZA SEVERNO MEJO, PESNIK (* 1874)

Med poklicnimi vojaki redkokdaj zasledimo pesnika in ljubitelja knjig. Izjema med njimi je bil Rudolf Maister, major avstrijske vojske, ki je ob koncu prve svetovne vojne z naglim ukrepanjem zavzel Maribor in prevzel oblast nad vso Spodnjo Štajersko. Prislužil si je stopnjo generala. Že v dijaških letih je pisal pesmi. Izšle so v dveh zbirkah: Poezije (1904) in Kitica mojih (1929), izbor pa v knjigi Pesmi (1988). Pesmi pojejo o lepoti naših krajev pa tudi o nesrečni izgubi Koroške in Primorske po prvi svetovni vojni.

... več o njem si preberite v obletnici meseca 03_1994

 

LETA 1963 POTRES V SKOPJU

26 07 1963-potres-SkopjeGlavno mesto Makedonije(takrat 270.000 prebivalcev) je v zgodnjih jutranjih urah prizadel katastrofalen potres (z magnitudo 6,1 oz. 12. stopnjo po Mercallijevi potresni lestvici). Zahteval je 1.070 smrtnih žrtev, 3.500 ljudi je bilo ranjenih, 140.000 pa jih je ostalo brez domov, uničenih je bilo 80 odstotkov zgradb. Domača in svetovna javnost se je nemudoma odzvala. Združeni narodi (ZN) so sklenili, da Skopje postane "spomenik človeške solidarnosti" in s sprejetjem resolucije o pomoči Skopju je začela prihajati pomoč iz vsega sveta. Tako so v osmih mesecih po potresu v Skopju zgradili že okoli 10.000 stanovanj... Spomin (spomenik) je stara železniška postaja, na kateri je ura, ki se je ustavila ob prvem potresnem sunku (5.17). V stavbi je zdaj muzej mesta Skopje.

 

LETA 2006 UMRL SILVESTER ČESNIK

05 01 1941 Silvester Cesnikmisijonar, IZSELJENIŠKI DUHOVNIK (* 1941)

Rodil se je v Gorenjah, v župniji Lokavec, kot najmlajši v družini trinajstih otrok. Oče mu je umrl, ko je bil Silvester star šest let. Po osnovni šoli v Lokavcu in Ajdovščini je odšel v Srednjo versko šoli v Vipavi, kjer je tudi maturiral (1961). V začetku šestdesetih je bil študent teološke fakultete v Ljubljani in bil leta 1965 posvečen. Njegova semeniška leta v Vipavi in v bogoslovju je spremljalo hudo nasprotovanje komunistične oblasti, bil je stalno tarča zasliševanj, kar se je nadaljevalo tudi med služenjem vojaščine v Nišu. Po novi maši je bil do leta 1968 kaplan v Postojni, od koder je odšel v Francijo, kjer se je pripravljal na misijonsko delo na Madagaskarju.V misijone je odšel leta 1969, deloval je v slovenskem misijonu Vangaindrano v škofiji Farafangana. Zaradi težav z zdravjem se je leta 1975 odpovedal misijonskemu delu in se vrnil v Francijo, kjer je vstopil v družbo lazaristov in tam deloval do leta 1993. Pogosto je pri svojem delu za duhovne poklice in ustanovo Cerkev v stiski odhajal v Lurd, kjer je veliko pomagal pri sprejemanju romarjev. Leta 1993 je spet stopil med škofijske duhovnike koprske škofije, še naprej ostal v Franciji in deloval med slovenskimi izseljenci v Parizu in okolici. Bolezen z Madagaskarja je napredovala in po možganski kapi 2002 se je odpovedal delu med izseljenci, se naslednje leto vrnil v domovino na rahabilitacijo. Precej onemogel se je 2004 naselil v duhovniškem domu v Šempetru, in po dveh letih hudega trpljenja (ni mogel govoriti) odšel k Očetu. V letih bolezni in trpljenja pa ni nikoli izgubil življenjskega optimizma in vere v dobroto in evangeljsko resnico. S svojim "pionirskim" delom v misijonih in s pismi iz misijonov, ki jih je objavljalo Ognjišče, je spodbudil zanimanje za delo v misijonih in njegovemu zgledu so sledili mnogi mladi duhovniki in kasneje tudi laiki.

več:
Misijonar Česnik piše. Ognjišče.1969, leto 5, št. 10, str. 29.
Oče, ki je še otrok (pismo misijonarja Česnika). Ognjišče, 1970, leto 6, št. 2, str. 16.
Kdo izmed vas mi hoče pomagati oznanjati evangelij? (pismo misijonarja Česnika). Ognjišče, 1970, leto 6, št. 10, str. 14.
Misijonar Česnik na obisku v domovini. Ognjišče, 1973, leto 9, št. 3, str. 14
Silvester Česnik - Cerkev v stiski. Ognjišče, 1993, leto 29, št. 2, str. 16-17.

iskalec in zbiralec Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Zapoved, glejte, ta je moja, / da ljubite se med seboj. / Iz tega bodo vsi spoznali, / da ste hodili za menoj.

(Andrej Praprotnik)
Četrtek, 28. Marec 2024
Na vrh