bl. Pavel VI.

bl Pavel VI26. septembra 1897 se je rodill Giovanni Battista Montini, ki je kot papež Pavel VI. vodil Kristusovo Cerkev v letih 1963–1978. V tem času se je nadaljeval in zaključil drugi vatikanski koncil. Pavel VI. je kot prvi učitelj Cerkve napisal več okrožnic. Največ pozornosti in nasprotovanja je vzbudila njegova okrožnica Humanae vitae (1968) o človeškem življenju. Pomembna je tudi socialna okrožnica O napredku narodov (1967). Znamenit je stavek, ki ga je Pavel VI. zapisal v svoji apostolski spodbudi O oznanjevanju evangelija (1975): »Današnji človek raje posluša pričevalce kot učitelje, če pa posluša učitelje, jih posluša zato, ker so pričevalci.« S temi besedami morda najbolje označil svoje življenje in poslanstvo: bil je učitelj, predvsem pa pričevalec.
19. septembra 2014 ga je papež Frančišek prištel med blažene. Njegovo svetost je Bog potrdil s čudežem, ki se je zgodil na njegovo priprošnjo leta 2001 v ZDA. Razglasitev papeža Pavla VI. za blaženega je bila ob koncu škofovske sinode, ki je razpravljala o družini. Za njegov god je določen 26. 9.
V začetku leta 2018 je vatikanska Kongregacija za zadeve svetnikov priznala še en čudež, ki naj bi se zgodil na priprošnjo Pavla VI. Na srečanju s kardinalom Angelom Amatom, prefektom te kongregacije, 6. marca letos, je papež Frančišek sklenil: »Pavel VI. bo svet še letos.« To se bo zgodilo med zasedanjem škofovske sinode v Rimu 14. oktobra 2018.
Sv. Pavel VI. bi tako lahko postal zavetnik nerojenih otrok (tako je predlagal postulator v njegovem postopku), oba čudeža, ki ju pripisujejo priprošnji bl. Pavla VI., sta namreč povezana z nerojenimi otroki: »Pavla VI. bi torej lahko častili kot zavetnika nerojenega življenja.« Nekdanji papež Pavel VI. je namreč v znameniti okrožnici Humanae Vitae zapisal, da prekinitev nosečnosti, še posebej namerna, tudi iz terapevtskih razlogov, nikakor ne sme biti zakonito sredstvo za uravnavanje števila rojstev. Prav tako je okrožnica potrdila nasprotovanje katoliškega nauka umetni kontracepciji in sterilizaciji.

nekaj misli:

Če je naša dolžnost ljubezen do bližnjega, moramo dobro vedeti, da je tudi Cerkev bližnji, celo naš najbolj bližnji.

Človek more najti pravo srečo, po kateri hrepeni z vsem svojim bitjem, samo če spoštuje zakone, ki jih je Bog zapisal v njegovo naravo.

Veselje, da smo kristjani, povezani s Cerkvijo, v Kristusu, v stanju milosti, v prijateljstvu z Bogom, je v resnici sposobno do vrha napolniti človeško srce.

Po svojem bistvu je krščansko veselje duhovna deležnost pri neizmerno globokem božjem in obenem človeškim veselju, ki je v srcu poveličanega Kristusa.

O Kristusu ne bi hotel nehati govoriti ... On je kruh in vrelec žive vode, ob katerem si tešimo lakoto in žejo.

Z vero bomo prosili za mir. Prosili bomo s čistim glasom, zvonkim in močnim glasom Nje, ki je svetu prinesla Rešenika, Kneza miru.

V Božjem načrtu je vsak človek poklican k razvoju, zakaj vsako življenje je klic. Človek je obdarjen z razumom in svobodo in tako odgovoren za rast, kakor za svoje zveličanje.

Svet je bolan. Zlo je v tem, da ni bratovskega duha med ljudmi in med narodi.

Nihče ne more ostati brezbrižen do svojih bratov, ki še tičijo v bedi. Kakor Kristusovo mora čutiti tudi kristjanovo srce to bedo: »Množica se mi smili.«.(bl. Pavel VI.)

več o bl. Pavlu VI.

 

Zajemi vsak dan

Božji mir je resda najprej Božji dar, a je tudi sad našega truda, našega dela, našega boja, našega prizadevanja za notranjo luč in svobodo.

(Janez Zupet)
Torek, 11. December 2018

Ognjišče na Facebooku

Na vrh