Ob tem dnevu vsako leto po celem svetu poteka ozaveščanje (strokovne in laične javnosti) o možganski kapi, saj je to na svetu in pri nas tretji najpogostejši vzrok smrti - za boleznimi srca in ožilja ter rakom, je pa tudi prvi vzrok onesposobljenosti (invalidnosti). Če sumimo na možgansko kap (GROM: G - prizadet Govor, R - ni mogoč dvig Roke, O – Obraz: povešen kotiček ust, M - Mudi se – minuta), moramo nemudoma poklicati številko 112. Pri zdravljenju možganske kapi je namreč hitra reakcija izjemnega pomena, so zapisali na strani ministrstva za zdravje Vlade RS.

V Sloveniji vsako leto zabeležimo približno 4.400 primerov možganske kapi, po možganski kapi pa živi sedaj okoli 40.000 bolnikov. Možgansko kap je mogoče zdraviti učinkovito, če je v okviru časovnega okna največ štirih ur in pol izvedeno raztapljanje strdka s trombolizo. Možganska kap (MK), ki je po vsem svetu najpogostejša nevrološka bolezen, pomeni nenaden nastanek nevroloških simptomov in znakov, in sicer zaradi zamašitve ene izmed možganskih žil ali pa razpoka arterije in posledične krvavitve.

V Sloveniji imamo v okviru eZdravja uvedeno učinkovito zdravljenje možganske kapi, ki deluje preko avdio-videokonferenčnega pregleda bolnikov. V projekt je vključenih 12 bolnišnic, ki sodelujejo s Centrom TeleKap na Nevrološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Dejavniki tveganja, na katere lahko vplivamo, so povišan krvni tlak, povišan holesterol, sladkorna bolezen, kajenje, telesna nedejavnost, nezdrava prehrana in debelost.

Vsako leto se 9. maj praznuje kot ‘dan Evrope’: 9. maja 1950, natanko pet let po porazu nacizma in koncu druge svetovne vojne v Evropi, je francoski zunanji minister Robert Schuman prebral deklaracijo o ustanovitvi (francosko-nemške) Skupnosti za proizvodnjo premoga in jekla, s katero je sprožil proces evropskega združevanja. "Za Francijo, ki je že več kot dvajset let zagovornica združene Evrope, je bil vedno glavni cilj služiti miru. Evropa se ni oblikovala, dobili smo vojno... Povezovanje evropskih narodov zahteva, da za vselej preneha stoletno nasprotje med Francijo in Nemčijo." Schuman je našel iskrenega sogovornika v nemškem kanclerju Konradu Adenauerju. Tema dvema "očetoma" združene Evrope se je pridružil tretji - italijanski zunanji minister in predsednik vlade Alcide de Gasperi. Vse tri je poleg želje po Evropi miru in sodelovanja povezovala tudi globoka vera in pri vseh njihovih prizadevanjih so jih vodila krščanska načela.Trdnejši temelji so bili postavljeni z Rimskim sporazumom o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, ki so ga 25. marca 1957 podpisali zastopniki šestih zahodno evropskih držav (Belgije, Francije, Italije, Luksemburga, Nizozemske in Zvezne republike Nemčije).

več o združeni Evropi in njenih očetih tudi na straneh Ognjišča

http://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/priloga/1857-nasa-domovina-evropa

http://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1987-robert-schuman

http://revija.ognjisce.si/zanimivosti/2077-oce-evropske-unije-je-bil-globoko-veren-katolican

http://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1805-konrad-adenauer

http://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/11792-alcide-de-gasperi-1881-1954

 

29. april je od leta 1982, ko je Mednarodni gledališki inštitut pri Unescu sprejel pobudo slovenske plesne, baletne legende dr. Henrika Neubauerja, svetovni dan plesa. Tako je v spomin na francoskega baletnega reformatorja Jeana Georgesa Noverra, ki se je rodil na današnji dan leta 1727, vsako leto dan, ko se po vsem svetu več govori o plesu, pa tudi več pleše, saj povsod pripravljajo tudi posebne plesne prireditve.

Plesna zveza Slovenije združuje približno 150 plesnih vaditeljev, učiteljev, trenerjev z licencami. V okviru zveze deluje 80 društev oziroma klubov, veliko plesne dejavnosti pa se izvaja tudi zunaj zveze.

Letos je poslanico napisala Trisha Brown, plesalka, koreografinja in umetniška vodja Trisha Brown Company.

»Plesalka sem postala zaradi želje po letenju. Premagovanje teže je bilo vselej nekaj, kar me je prevzelo. V mojih plesih ni skrivnostnega pomena. So duhovna vaja v telesni obliki. Ples posreduje in razširja svetovni jezik sporazumevanja; je vir veselja, lepote in boljšega poznavanja človeka. Ustvarjalnost v plesu je... spet in spet... razmišljanje, nastajanje in izvajanje. Naša telesa služijo izražanju in niso sredstvo nastopaštva. To spoznanje osvobaja našo ustvarjalnost, ki je dar in bistvo umetnosti. Umetnikovo življenje se ne konča s starostjo, kot so prepričani nekateri kritiki. Ples ustvarjajo ljudje, ljudje in zamisli. Vi, kot gledalci, lahko prenesete ta ustvarjalni vzgib domov in ga vključite v svoje vsakdanje življenje.«(Brown, 2017)

Mednarodna organizacija dela je leta 2003 razglasila 28. april za Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu. To je dan, ko sindikalna gibanja po vsem svetu na ta dan tradicionalno organizirajo žalne slovesnosti za žrtvami nezgod pri delu in poklicnih bolezni. Z vsakoletno kampanjo želi Mednarodna organizacija dela dodatno spomniti na varnejše, bolj zdravo in dostojno delo.

Letošnji Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu je posvečen stresu v zvezi z delom.

Delavci se soočajo z vse večjimi pritiski, ki so posledica sodobnega delovnega življenja. Psihosocialna tveganja, ki so posledica vse večje konkurence na trgu dela, višjih pričakovanj, vse daljšega delovnega časa, prispevajo k vse bolj stresnemu delovnemu okolju. Meje med zasebnim in poklicnim življenjem so vse bolj zabrisane. Stanje je dodatno poslabšala ekonomska kriza, ki je v organizacijah sprožila prestrukturiranje in organizacijske spremembe. Povečuje se negotovost in strah pred izgubo službe. Množično odpuščanje delavcev in naraščanje brezposelnosti sta pustila resne posledice na duševnem zdravju delovnega prebivalstva – tako tistih, ki so službo izgubili, kot tudi tistih, ki so službo obdržali in so bili prisiljeni sprejeti prevelik obseg delovnih nalog.

S stresom se soočajo vse države in delavci v vseh poklicih.

Svetovni dan intelektualne lastnine 26. aprila praznujejo vse države članice Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), med katerimi je tudi Republika Slovenija.

Cilji svetovnega dne intelektualne lastnine so:

  1. - dvigniti zavedanje o vplivu patentov, znamk in modelov ter avtorske pravice na vsakdanje življenje;
  2. - opozoriti na to, kako varstvo pravic intelektualne lastnine spodbuja ustvarjalnost in inovativnost;
  3. - počastiti ustvarjalnost in prispevek izumiteljev in umetnikov k razvoju družb po vsem svetu;
  4. - spodbuditi spoštovanje pravic intelektualne lastnine drugih.

Več o svetovnem dnevu intelektualne lastnine, ki letos poteka pod geslom Digital Creativity: Culture Reimagined, je na voljo na spletišču WIPO na naslovu http://www.wipo.int/ip-outreach/en/ipday/.

22. april je od leta 1970 svetovni dan zemlje. Namen tega dneva je, da bi spodbudili vse ljudi k aktivnemu in odgovornemu delovanju in skrbi za našo skupno hišo. Torej najprej opomin nam samim, potem pa tudi vsem okrog nas, da je zemlja, torej tisti prostor pod soncem, kjer preživljamo svoje dni, dar, ki nam omogoča preživetje, dar, ki nam zaznamuje kakovost življenja, predvsem pa dar, ki nam ga je Stvarnik izročil v omejeno posest, da z njim odgovorno ravnamo in ga, ohranjenega, lepega, zdravega in čistega posredujemo v roke naših otrok. To poudarja tudi papež Frančišek v okrožnici Laudato si’ (Bodi hvaljen), kjer se sprašuje, »kakšen svet želimo zapustiti tistim, ki bodo prišli za nami, otrokom, ki odraščajo«. Naslov okrožnice izhaja iz klica sv. Frančiška »Bodi hvaljen, moj Gospod«, ki v Hvalnici stvarstva spominja na zemljo, našo skupno hišo – ta je »kakor sestra, s katero si delimo bivanje in je lepa mati, ki nas sprejema v svoj objem«.

Letošnji dan Zemlje poudarja pomen dreves in harmonije med človekom in naravo. Gozd porašča 1.181.943 hektarjev ali 58,3 % površine Slovenije. Drevesa nam pomagajo v boju proti podnebnim spremembam, nas ščitijo pred škodljivimi snovmi iz zraka, nam vsestransko pomagajo tudi v gospodarstvu ...

Danes je svetovni dan hemofilije, motnje strjevanja krvi. V svetu ima hemofilijo skoraj 400.000 ljudi, v Sloveniji pa je registriranih okoli 450 oseb s hemofilijo in podobnimi prirojenimi motnjami strjevanja krvi. Osebam s to boleznijo delno ali povsem primanjkuje eden izmed ključnih faktorjev strjevanja krvi, ki je potreben za nastanek čvrstega krvnega strdka. Oseba s hemofilijo ne krvavi bolj kot drugi, ampak dlje. Glavna nevarnost so neobvladane notranje krvavitve, ki se lahko pojavijo same od sebe ali zaradi poškodbe in so lahko smrtno nevarne. Bolnikom s hemofilijo kakovostno življenje zagotavlja nadomestno zdravljenje in profilaksa vsakih nekaj dni z vbrizgavanjem faktorja strjevanja krvi v žilo.

Predsednik Društva hemofilikov Slovenije Jože Faganel je poudaril, da je treba osebam s hemofilijo omogočiti normalno ustvarjalno življenje, saj 80 odstotkov bolnikov v svetu še nima na voljo ustreznega zdravljenja.

Slovensko geslo za letošnji svetovni dan izbrali: "Poiščite navdih, sodelujte z izvirno idejo ob svetovnem dnevu hemofilije."

Mednarodni dan mladih prostovoljcev je vsakoletna kampanja, ko nekaj več časa posvetimo milijonom mladih, ki vsak dan s prostovoljstvom izboljšujejo svoje skupnosti.

Že od leta 1988 se današnji dan obhaja kot svetovni dan: največji dogodek prostovoljstva na svetu ter hkrati edini prostovoljski dogodek, ki je posvečen mladim. Vsako leto potekajo ob mednarodnem dnevu mladih prostovoljcev praznovanja v 100 državah po svetu.

V Sloveniji je krovna organizacija na področju prostovoljstva Slovenska filantropija, ki si prizadeva, da bi dobilo čim več učencev in dijakov priložnost za (prve) prostovoljske izkušnje, zato je skupaj z drugimi organizacijami, ki so prostovoljstvu naklonjene pripravila katalog prostovoljskih aktivnosti, ki jih lahko opravljajo starejši osnovnošolci in srednješolci v tem šolskem letu.

Podkategorije

Zakajčki

 

Ati in mami sta že ves dan pomagala babici in dedku pripravljati ozimnico. Otroci so bili dopoldne zelo delavni, pozno popoldne pa so prosili, če smejo v sadovnjak, do katerega je vodil zaraščen kolovoz. Neža je splezala v krošnjo stare češnje in brala knjigo, dečka pa sta se lovila in skrivala za razbrazdanimi debli jablan in hrušk. Najmlajši Anton je Blažu težko sledil, zdel se mu je tako hiter in močan. Tudi on bi rad bil velik in hiter kot formula! Ob starem deblu je zagledal drobno pikapolonico. Približal je prstek in splezala mu je v dlan. A ko se je ozrl naokrog, Blaža ni bilo nikjer več. Neže pa tudi ne.
V trebuščku ga je stisnilo. Kam je šel Blaž? Naredil je nekaj korakov naprej … Kamni ob poti so bili tako veliki, prej jih gotovo ni bilo tam. Hotel se je obrniti in steči do sestrice, a nenadoma se mu je ves sadovnjak zdel enak. Ni vedel, katera smer je prava. Sprva je stopal počasi, a bilo ga je preveč strah, želel je pobegniti … tekel je in tekel … Želel je nekoga srečati, da le ne bi bil več sam. Pritekel je do kolovoza, ob katerem je bila postavljena mala kapelica, v njej pa je bil kip Marije. Marijin izraz je bil žalosten, tudi Antonov otroški obraz je bil pretresen. Ampak sedaj je vedel, kje je! Žalostno Marijino podobo so s starši večkrat opazovali in se pogovarjali o sedmih mečih, ki so pomenili sedem žalostnih dogodkov iz Marijinega življenja. Pogovarjali so se tudi, kako molitev Marijo razveseli.
Ob poti je utrgal drobno rožico in jo položil h kipu. Zamaknjeno je opazoval mamo Marijo, ki stiska k sebi Jezusa. Nanjo je spustil pikapolonico, ki jo je še vedno držal v dlani: »To je zate, Marija, da boš vesela! Tu na zemlji si bila pogosto žalostna, ker te je skrbelo za Jezusa. Sedaj pa si vesela, ker sta skupaj. In zmeraj bo tako, v nebesih ni nihče žalosten …«
»In midva sva tudi vesela, da sva te našla!« To je bil mamin glas! Anton se je stisnil k njej. Še vedno je bil pretresen, a hkrati neizmerno vesel.
Ko je Blaž ugotovil, da Antona ni za njim, je stekel nazaj do Neže in klical bratca, a ga ni našel, zato je hitro stekel po mami in atija.
»Tako se je verjetno počutila Marija, ko je našla Jezusa v templju,« je dejala mami.
Pritekla je tudi Neža, ki je bratca iskala po sadovnjaku. »Ja, mami, ampak ona ga je tri dni iskala, ti in ati pa sta Antona hitro našla,« je pripomnila.
»Ne predstavljam si, da bi trajalo več dni! Marijino srce je takrat res trpelo. Antonovo pa danes tudi. Bil je v veliki stiski.« Mami je pobožala dečka po razmršenih laseh. Ati je objel svojo družino v velik očetovski objem.
»Ati, ali tako tudi Jožef objema svojo družino v nebesih?« je vprašal Anton.
»Seveda!« Ati jih je stisnil še močneje.
»Tudi zaradi takšnih objemov ima Marijina žalost smisel. Trpela je ob Jezusu, ko je z dojenčkom bežala v Egipt; ko se je deček Jezus izgubil kot ti, Anton, danes; ko je bil križan … A zaradi Jezusovega vstajenja obstajajo večni objemi,« je glasno razmišljala mami. »Marijina žalost ima smisel, tudi zaradi nje bomo lahko vsi mi za vedno skupaj. Ker je zmogla živeti po Božjem načrtu in ker je zares zaupala, da bo na koncu vse dobro.«
Blaž je prosil mami, naj jim še enkrat pove, zakaj je bila Marija žalostna, katerih je sedem mečev, ki so jo ranili.
»Marijino srce je prvič jokalo, ko so dojenčka Jezusa prinesli v tempelj. Starček Simeon ga je hvaležno vzel v naročje, v njem je prepoznal odrešenika. Mariji je dejal, da bo zaradi njega njeno materinsko srce veliko trpelo. Presunil ga bo meč. Drugič je bila žalostna, ko je morala bežati v Egipt pred Herodom, ki je želel ubiti Jezusa, tretja žalost je ranila srce naše Božje mame, ko je tri dni iskala dvanajstletnega Jezusa in ga našla v templju. Četrti meč je prebodel njeno srce, ko je nesel križ … Peta žalost je presunila njeno srce, ko so dvignili Jezusa, pribitega na križ. Ko so ji mrtvega sina položili v naročje, je bila šestič neopisljivo žalostna. Sedmič pa je meč žalosti prebodel njeno srce, ko so Jezusa položili v grob … Ampak ne pozabite, žalostna Marija je tu, da nas potolaži. Želi, da se zavedamo Jezusovih ran in njene žalosti ob njih, a nam zaradi njih daje veliko tolažbe.«
Otroci so z odprtimi srci poslušali njene besede. »Marija nas poboža, ko nam je hudo. Tako kot je danes pobožala Antona, kajne? Hvala, Marija.« Blaž je pobožal kip v kapelici.
Anton pa se je še kar stiskal v maminem objemu. Res, večni objemi obstajajo zato, ker je Marija zaupala. Brez nje Bog ne bi imel mame in zaradi nje bodo naše družine vedno skupaj, tudi ko se poti na zemlji končajo.
Marjetka Pezdir Kofol
[marjetka.pezdir@ognjisce.si]
Ilustracije: Polona Lisjak

Zajemi vsak dan

Ljubezen in zvestoba sta ključa hiše, kjer najdeš varno zavetje. Tu je srce, ki bije zate, tu si sprejet z odprtimi rokami.

(Phil Bosmans)
Ponedeljek, 10. December 2018

Ognjišče na Facebooku

Na vrh