Solze

Pripovedujejo, da je sin cesarja Marka Avrelija, ko je izvedel za smrt sužnja, na katerega je bil zelo navezan, začel jokati. Dvorni služabniki so ga tolažili, cesar pa je rekel: »Pustite, naj bo moj sin najprej človek in potem vladar.«

Ni nečastno, če jočemo. Jokali so Homerjevi junaki, jokali so apostoli, jokal je sam Jezus (Lk 19, 41-42; Jn 11,35).

Modrec je lepo dejal: Na zemlji so ljudje, ki menijo, da jih solze niso vredne. Ne vedo, da oni niso vredni solz!

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 5 (2016), 36.

knjiga: Zgodbe kažejo novo pot. Zgodbe za dušo 13, Ognjišče, Koper, 2018, 17.

naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča

iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.