Skip to main content

Sam, sam, sam moram biti, / v večnosti sebe in v sebi večnost odkriti, / svoje prozorne peruti v brezdalje razpreti / in mir iz onostranske pokrajine vase ujeti.(Srečko Kosovel)

Sv. Terezija Avilska

Avstrijski slikar: Sv. Terezija Avilska, ok. sredine 18. stoletja, Ljubljana

Mistična pisateljica, reformatorka karmeličanskega reda ter ena najvplivnejših svetnic

Rodila se je 28. marca 1515 v bližini mesta Avilav Kastilji v stari trgovski družini de Cepeda. Leta 1528 je umrla njena mati dona Beatriz de Ahumada, kar je bil za Terezijo hud udarec. Leta 1535 je vstopila v karmeličanski samostan Naše ljube Gospe od učlovečenja v domačem mestu in 1537 dala slovesne zaobljube. V tistem času so jo pestile tudi več let trajajoče hude zdravstvene težave; ozdravela je na priprošnjo sv. Jožefa. Leta 1539 je pred podobo trpečega Kristusa doživela mistično izkušnjo, kar je postopoma pripeljalo k odločitvi, da ustanovi prenovljen karmeličanski red. V postnem času 1554 je ob pogledu na bičanega Kristusa doživela intenzivno izkušnjo, šest let pozneje pa je imela strahotno videnje pekla. Leta 1561 je sledilo zelo pomembno videnje, ki je potrdilo njeno upravičeno namero, da reformira karmeličanski red, in avgusta naslednje leto je res ustanovila samostan sv. Jožefa v Avili, v katerem je uveljavila prvotna (strožja) karmeličanska pravila. Reformirani karmeličani se imenujejo tudi bosonogi. Ob nevihti nasprotovanj je njeno zgodovinsko poslanstvo prepoznal vrhovni predstojnik karmeličanskega reda oče Rossi (Rubeo), ki je 1567 obiskal Avilo: razveselil se je življenja bosonogih karmeličank sv. Jožefa in odobril ustanavljanje novih samostanov. Od 1567 do smrti 1582 je Terezija ustanovila še 17 samostanov, podobnih Jožefovemu. Njeno avtobiografsko delo Lastni življenjepis (1562, dopolnjen 1565) je pisano zelo osebno in iskreno ter velja za eno najlepših del španske renesančne proze. Zgodovino reform in ustanavljanje samostanov je popisala v Knjigi o ustanovah (1573–1574), v mojstrovini Notranji grad (1577) je opisala vizijo kristalnega gradu, ki simbolizira dušo ter cilj njenega potovanja, ki je združitev z Bogom. Umrla je 4. oktobra 1582 v mestu Alba de Tormes. Za blaženo je bila razglašena 1614, kanonizirana 1622, leta 1970 jo je papež Pavel VI. razglasil za cerkveno učiteljico; v mistični teologiji velja za avtoriteto prvega reda. Je zavetnica bolnikov, oseb v duhovnih stiskah, klekljaric, pri glavobolu, Španije ter mest Avile, Albe de Tormes in Neaplja. Goduje 15. oktobra.

Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji revije.
Še niste naročnik revije Ognjišče?

Simona Kermavnar, objavljeno v Ognjišču 2026/10, str. 98