Marija, žena vsakdanjega kruha, daj nam razumeti, da kruh ni vse. Obložena miza človeka ne nasiti in jedi nimajo okusa, če je srce prazno resnice in v duši ni miru.(Tonino Bello)
Teme pogovora
Filozof Arthur Schopenhauer je zadnja leta živel v Frankfurtu. Običajno je jedel v gostilni, kamor so zahajali angleški vojaki in častniki. Preden je začel jesti, je predse na mizo postavil zlat kovanec. Ko je pojedel, je zlatnik dal nazaj v denarnico. Natakar, ki je vse to z zanimanjem opazoval, ga je nekega dne vprašal, zakaj to počne. Filozof mu je odgovoril, da je sam s seboj sklenil stavo: zlatnik bo vrgel v nabiralnik za uboge, ko bodo angleški častniki prvič govorili o čem drugem kot o konjih, psih in ženskah.