Vi imate uro, mi pa čas…

Porque? Zakaj tako hitijo? Vsem, ki jih srečamo, se tako mudi …

Konec avgusta in v začetku septembra sta Slovenijoz uršulinko s. Andrejo Godnič obiskali dve mladi družini iz Peruja. Med nas so prišli oznanjat, pričevat, vzeli so si čas za nas, čas za besedo, ples, oznanjevanje. Začudeno so ugotavljali, kaj vse imamo mi, česar oni nimajo. Največje presenečenje v vsem luksuzu našega vsakdana pa je topla voda, ki teče kar iz pipe. In pri nas, da je kriza? Veliko več imamo, kot bodo oni imeli kadarkoli. A v vsem našem obilju nam nekaj bistvenega manjka. Nimamo časa. “Zakaj vsi tako hitijo? Ljudje v Sloveniji nimajo časa biti srečni, preveč se jim mudi …” Tako so komentirali Perujci. Pri njih doma je namreč čas vrednota; znajo si ga vzeti. Znajo se ustaviti in biti srečni drug z drugim. Zakaj pa mi tako hitimo in ne znamo ceniti vsake minute? Morda zato, ker za njo pride še ena in za njo še ena? Enkrat si bom že vzel čas in eno izkoristil. Ampak ne sedaj, moram it’ …