Skip to main content

Marija, žena vsakdanjega kruha, daj nam razumeti, da kruh ni vse. Obložena miza človeka ne nasiti in jedi nimajo okusa, če je srce prazno resnice in v duši ni miru.(Tonino Bello)

Viljem Treo

»Viljema Trea so smatrali v splošnem za najsolidnejšega stavbenega mojstra tedanje dobe. Zaposloval je zelo dobro. Polirji, zidarji, obrtniki so ga splošno priznavali kot najboljšega plačnika, ki je vedno vse plačeval brez odbitkov. Imel je v resnici vzorno urejeno stavbeno obrt.« Del zapisa v Slovencu ob smrti najvidnejšega stavbarskega mojstra v Ljubljani ob koncu 19. in začetku 20. stoletja.

Oče Anton Treo je bil doma v Možacu v Furlaniji, na slovensko-italijanski narodnostni meji. V Ljubljano je prišel 1933 in začel kot zidarski pomočnik polir. Po desetih letih je dobil obrtno dovoljenje in postal uspešen zidarski mojster. Ustvaril si je družino, zgradil hišo na Gosposvetski in postal začetnik rodbine, iz katere je izšlo več stavbenih mojstrov. Najbolj znan je bil njegov sin Viljem, rojen 2. avgusta 1945 (v gradbeništvu sta delala še njegov mlajši brat Simon in bratranec Rudolf). Viljem Treo je v Ljubljani končal osnovno šolo in zasebno opravil izpite za štiri razrede normalke. Od blizu je spremljal očeta, ki je gradil dom in evangeličansko cerkev na drugi strani Gosposvetske ceste. Ker mu učenje ni delalo težav, ga je oče, ki je upal, da bo dobil naslednika, po prvem letniku realke poslal na stavbeno tehnično šolo v Holzmünden v Nemčiji.

Celoten članek lahko preberete v avgustovski številki Ognjišča.