02. Število romarjev se podvoji

2. romanje: 18. avgusta 1970

Brezje RIBS 1970»Ali bo še kdaj takšno romanje?« so v svojih pismih spraševali invalidi, ki jim je prvo romanje (19. avgusta 1969) pomenilo nepozabno duhovno doživetje. Uredništvo Ognjišča je že od vsega začetka 'sanjalo' o tem, da bi Brezje lahko postale naš domači Lurd: milostni kraj srečanja preizkušenih bratov in sester ob nebeški Materi, ki ve, kaj je bolečina. Romanje invalidov in bolnikov naj bi bilo vsako leto.

Drugo romanje je bilo 18. avgusta 1970. Vodil ga je ljubljanski pomožni škof dr. Stanko Lenič, ki je invalidom in bolnikom občuteno spregovoril. Udeležba je bila dvakrat tolikšna kot lansko leto: zbralo se je okrog 700 invalidov, bolnikov in spremljevalcev. Ti nenavadni romarji so bili od sreče do solz ganjeni. Ognjišče je po romanju objavilo reportažo 'v sliki in pismih'.

Bolniki in invalidi iz Novega mesta in okolice se vam najlepše zahvaljujemo za ta lepi in nepozabni dan – dan srečanja z Marijo na Brezjah. Bilo je zares lepo doživetje, ki ga morejo razumeti le trpeče duše (udeleženci).

Z romanja sem prišla vsa vesela in zadovoljna. Bog povrni vsem, ki so se trudili, da so nam pripravili ta lepi dan! Prilagam mali znesek za kritje stroškov tega romanja. Rada bi dala več ... To sem prihranila s tem, da z Brezij nisem pisala pozdravov in nisem kupovala nič nepotrebnih sladkarij (hvaležna M.V.).

To romanje je bilo za naju izredno doživetje in lepo srečanje z Marijo in Bogom. Spomini na Brezje so zelo lepi in naju hrabrijo. Pozdravljava vse najine sotrpine in jim želiva veliko veselja in potrpljenja. Še enkrat hvala vsem, ki so kakorkoli pomagali pri tem romanju (K. in H.).

Mi invalidi vedno mislimo, da smo zavrženi in sami, da pač nihče ne misli na nas. Sedaj smo spoznali, da so še ljudje, ki se nas spominjajo. Zelo smo jim hvaležni. To je bil za nas zelo lep dan, saj so na nas z vseh strani sijali žarki. Mi pa se bomo spomnili vseh, ki so nam pripravili to lepo doživetje, v svojih molitvah (Verica).

Bolniki so me naprosili, da bi se vam v njihovem imenu zahvalila za vse dobrote in usluge, ki so jih ta dan prejeli. Bili so vsi do solz ganjeni, saj še nobeden od naše skupine ni bil na Brezjah. Niso pričakovali tako lepe slovesnosti. Tudi gospodu škofu se zahvaljujejo za daritev svete maše za bolnike; zelo jih je ganil njegov duhovno tako bogati govor. Toliko spodbudnih naukov so slišali za nadaljnje trpljenje v bolezni, da so sklenili, da se bodo še naprej žrtvovali in darovali svoje trpljenje za vse potrebe svete Cerkve. Naši bolniki so se počutili pri Mariji na Brezjah zelo dobro in si želijo, da bi še večkrat tja poromali – seveda z vašo pomočjo. Mariji so imeli veliko povedati: potožili so ji o svojem trpljenju in težavah. Rekli so, da so odložili svoje breme in šli domov lahkega srca in veseli. Zahvaljujejo se vsem za prijaznost in požrtvovalnost ob pripravi tega nepozabnega romanja (Helena).

 

 

... se nadaljuje

pripravlja Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Ali je še kakšno večje in lepše darilo kot spraviti se s sočlovekom, spet začeti govoriti, izstopiti iz nemega bivanja drug ob drugem?

(Bogdan Dolenc)
Petek, 14. December 2018

Ognjišče na Facebooku

Na vrh