23. julij


LETA 1893 ROJEN OSIP (JOSIP) ŠEST

23 07 1893-Osip-SestIGRALEC, REŽISER, SCENOGRAF, PREVAJALEC, PUBLICIST, PROFESOR († 1962)

Po končani realki v Ljubljani je opravil enoletni gledališki tečaj pri Milanu Skrbinšku, leta 1913 pa je končal tudi Ottovo gledališko šolo na Dunaju. V prvi vojni je bil v ruskem ujetništvu, po njej pa je postal vodilni igralec in režiser v Narodnem gledališču v Ljubljani, po letu 1925 se je posvetil samo režiji. Veliko je tudi prevajal in na naše odre postavil veliko sodobnih evropskih avtorjev. Režiral je tudi operne predstave, ki so jih takrat uprizarjali v poletnem gledališču v Tivoliju (Sen kresne noči). V gledališču je pripravil tudi krstne uprizoritve slovenskih avtorjev, od tujih pa so pomembne uprizoritve Shakespeara (od leta 1920-38 je režiral trinajst njegovih tragedij in komedij. Tudi v operi so prišla na vrsto tudi slovenska dela (Gorenjski slavček, Veronika Deseniška). Po drugi vojni je bil predavatelj na Konservatoriju GM in Akademiji za glasbo. Veliko je pisal, objavljal dramaturške analize, komentiral ... Zanimivi so njegovi s humorjem začinjeni zapisi iz gledališkega življenja.

 

LETA 1894 ROJENA KSAVERIJA PIRC

23 07 1894-Ksaverija-PircREDOVNICA URŠULINKA, MISIJONARKA († 1987)

Verne Slovence je o delovanju naših misijonarjev po izvenevropskih celinah zvesto obveščal mesečnik Katoliški misijoni, ki je izhajal od leta 1921 do 1944 v domovini, po vojni je moral, skupaj s številnimi Slovenci, »oditi v begunstvo« v Argentino. List je prinašal poročila o misijonih in pisma naših misijonarjev in misijonark. Zelo poučna in zanimiva so bila pisma uršulinke s. Ksaverije Pirc, ki je bila od leta 1924 misijonarka na Tajskem. Ob 60-letnici Katoliških misijonov (1981) se je oglasila s pismom: »Stopili so v moje življenje okrog božiča 1924 v Bangkoku na Tajskem. Od tedaj so bili svetla točka, ki je prinesla utrip domovine in vesoljne Cerkve redno vsak mesec ... Bili so stik in povezava vseh slovenskih misijonarjev in misijonark v okrilju Misijonske družbe sv. Vincencija. In potem – katastrofa. Vojna in povojna. – Ali bodo Katoliški misijoni utihnili za vedno? Ne! Lepega dne so se spet pojavili z argentinsko znamko. Od tedaj prinašajo duhovno in gmotno pomoč vsem misijonarjem slovenskega rodu na vseh celinah.« Te izredne žene, ki je misijonom darovala 63 let svojega plodnega življenja in jo lahko postavimo ob največje slovenske misijonarje, se spominjamo ob obletnici rojstva.

... več o njej preberite v obletnici meseca 07_2014

 

 LETA 1896 ROJEN HERMAN HUS

23 07 1896-Herman-HusARHITEKT († 1960)

Bil je Plečnikov učenec, študij pa je končal pri profesorju Ivanu Vurniku. Že kot študent je poučeval na Tehniški srednji šoli, po uspešno opravljenem strokovnem izpitu v Beogradu je odprl samostojni atelje. Zgodnja dela nosijo pečat ekspresionizma ( zlasti hotela Stara pošta v Kranju in Park na Bledu). Po vojni je izdelal regulacijski načrt za Novo mesto in preuredil tamkajšnji grad Grm za potrebe kmetijske šole.

 

 LETA 1904 ROJEN P. FRANCE AČKO

23 07 1904-France-AckoREDOVNIK, FRANČIŠKAN, ORGANIST IN SKLADATELJ S POSLUHOM ZA OTROKE († 1974)

Frančiškan p. dr. France Ačko se je vse življenje glasbeno izpopolnjeval in hkrati ustvarjal. Število njegovih skladb sicer ni veliko, toda vse, kar jih je napisal, so lepe in tehtne. Med najlepšimi so tiste, ki jih je ustvaril za otroke. Med temi imajo posebno mesto ljubke božične pesmi, ki so izšle v zbirki Najlepše božične za otroke (1931). Znane so: Počivaj, milo Detece, Tam stoji pa hlevček, Na kamelah jezdijo idr.

 

LETA 1919 USTANOVLJENA SLOVENSKA UNIVERZA V LJUBLJANI

23 07 1919-ustanovitev-Univerze-LJPo dolgem boju, ki se je razvnel zlasti v času narodnih taborov v drugi polovici 19. stoletja, smo dobili prvo slovensko univerzo. Odlok o njeni ustanovitvi, ki ga je podpisal kralj Aleksander, je stopil v veljavo 23. julija 1960. Nova univerza je imela pet fakultet: teološko, pravno, filozofsko, tehniško in medicinsko. Njen prvi rektor je bil dr. Josip Plemelj, profesor matematike na filozofski fakulteti.

 

LETA 1930 ROJENA VLASTA HEGEDUŠIĆ

23 07 1930-Vlasta-HegedusicKOSTUMOGRAFKA IN SCENOGRAFKA († 2002)

Leta 1955 so jo iz Zagreba, kjer je živela in delala, povabili v Slovensko narodno gledališče Maribor, kjer je potem ostala do konca življenja. V drami , operi in baletu (tudi v filmih in na televiziji) je ustvarila številne (več kot 500) imenitne kostumske in scenske kreacije (Volpone, Mariana Pineda, Lepa Vida, Dogodek v Gogi ...). Najraje je ustvarjala kostume, kjer je prišla do izraza domišljijska razigranost in barvna sproščenost. Ukvarjala se je tudi z modo in slikarstvom.

 

LETA 1977 UMRL ALOJZIJ MAV

23 07 1977-Alojzij-MavDUHOVNIK, SKLADATELJ IN DIRIGENT (* 1898)

Rojen v Grobljah pri Domžalah. Posebej se je uveljavil kot cerkveni skladatelj. Njegove nabožne pesmi nedeljo za nedeljo prepevajo na skoraj vseh slovenskih korih. Najbolj razširjene so njegove Marijine pesmi. Mav je imel nesporno izoblikovan čut za tekočo melodijo, ki je imela, tako lahko trdimo, svoje korenine v slovenski melodiki. Melodije so mu kar privrele iz srca, zato bi lahko rekli, da je kombiniral bolj s srcem kot z glavo. Te vrste njegovih skladb so imele in imajo največ odmeva pri ljudeh. Mavove pesmi bodo še dolgo živele med slovenskim narodom.

... več o njem preberite v obletnici meseca 07_2007

  

LETA 2006 UMRLA NADA GABOROVIČ

23 07 2006-Nada-Gaborovic(ROJENA KROPEJ), PISATELJICA (* 1924)

Rodila se je v Mariboru, od koder je bila med 2. svetovno vojno izgnana v Srbijo, kjer je diplomirala iz slavistike. Po vrnitvi v domovino je od leta 1960 izdajala kratko prozo, bila je profesorica na mariborski gimnaziji, kot literarna kritičarka pa je bila tudi redna sodelavka revij Dialogi in Sodobnost. Močno je zaznamovala kulturno življenje v Mariboru, njena realistična dela postavljajo ogledalo družbi, v kateri je živela. Romani pripovedujejo o življenju v izgnanstvu, mladinskih delovnih brigadah in sodobni potrošniški družbi. Nekaj njenih del: Jesen brez poletja, Kali prihodnosti, Kariatide, Kukavičji sneg, in avtobiografski romani Malahorna, Podoba na televizorju ...

Pripravlja Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Vzdržuj v nas, o Marija, vero, nadnaravno vero, preprosto vero, polno in močno, iskreno vero, ki črpa iz vodnjaka resnice, iz Božje besede.

(sv. Pavel VI.)
Četrtek, 18. Oktober 2018

Ognjišče na Facebooku

Na vrh