Grb in geslo papeža Frančiška

Grb

Grb papeža FrančiškaPapež Frančišek je obdržal osnovne poteze grba, ki ga je izbral ob škofovski posvetitvi. Ščit modre barve obdajajo papeški simboli, ki jih je v svojem grbu imel tudi papež Benedikt XVI. Gre za papeško mitro med dvema prekrižanima ključema zlate in srebrne barve, ki sta povezana z rdečo vrvjo. V osrednjem delu ščita modre barve se nahajajo simboli reda, iz katerega je papež izšel, namreč iz Družbe Jezusove: gre za rumeno sonce z žarki, v njegovi sredini pa izpisan Kristusov monogram IHS rdeče barve. Iz črke H se dviga križ, oblikovan iz treh žebljev. Pod soncem se nahajata zvezda na levi strani ter na desni cvet narde in ne grozd, kot se zdi na prvi pogled. Zvezda simbolizira Devico Marijo, Kristusovo mater in Mater Cerkve, medtem ko cvet narde simbolizira sv. Jožefa, zavetnika vesoljne Cerkve. V španski ikonografiji je sv. Jožef običajno upodobljen z vejico narde v roki. Z obema simboloma je papež želel izraziti svojo posebno pobožnost do Device Marije in sv. Jožefa.

Geslo

Papež Frančišek je obdržal geslo: Miserando atque eligendo (Z usmiljenjem in izvolitvijo), ki se nahaja pod ščitom. Gre za besede v latinščini, vzete iz pridige sv. Bede Častitljivega, ki je v komentarju k evangeljskemu odlomku, ko Jezus pokliče Mateja, zapisal: Jezus je videl cestninarja, ga pogledal z usmiljenjem in ga izvolil/izbral (miserando atque eligendo) ter rekel: Hodi za menoj. Pridiga sv. Bede govori o Božjem usmiljenju in je umeščena tudi v hvalnice za praznik sv. Mateja. Ravno na praznik sv. Mateja leta 1953 je mladi Jorge Bergoglio, star 17 let, na poseben način doživel ljubečo prisotnost Boga v svojem življenju. Med spovedjo je začutil, kako se je njegovega srca dotaknilo usmiljenje Boga, ki ga je s pogledom nežne ljubezni klical v posvečeno življenje po zgledu ustanovitelja Družbe Jezusove sv. Ignacija Lojolskega (1491–1556). Ko je bil posvečen v škofa, si je izraz sv. Bede izbral za geslo in življenjski program. Ohranil ga je tudi v papeškem grbu.

Besedilo je delno povzeto po besedilu, ki je objavljeno na spletni strani Radia Vatikan.

Zajemi vsak dan

Po krščanski viziji človek po telesni smrti ne samo ohranja svoje življenje, ampak ga ohranja v nepredstavljivo višji obliki.

(Alojz Rebula)
Ponedeljek, 20. November 2017

Ognjišče na Facebooku

Na vrh