22. december

LETA 1779 UMRL ŠTEFAN KUZMIČ

EV. PASTOR, učitelj, PISATELJ, prevajalec (* okoli 1723)

Luč sveta je zagledal v Strukovcih, šolal se je v Radgoni in Kančevcih in si pridobil osnovno znanje maternega jezika. Ob pomoči verske skupnosti se je na Madžarskem in na Slovaškem pripravil na poklic evangeličanskega pastorja, kjer je pridobil vsestransko izobrazbo. Leta 1755 je postal pastor v Šurdu. Deloval je tudi kot pisatelj in prevedel je Novi zakon, poleg pesmarice glavno knjigo v ravensko-goričanskem govoru. Njegove knjige v razumljivi materinščini so bile podlaga za rast slovenstva na Ogrskem.

LETA 1825 UMRL ANDREJ ŠUSTER DRABOSNJAK

PESNIK IN LJUDSKI DRAMATIK – BUKOVNIK (*1788)

Najpomembnejši koroški bukovnik, kakor so tam imenovali redke pismene ljudi, ki so se ukvarjali z zapisovanjem živega jezika, je koroški kmet, pesnik in ljudski dramatik Andrej Šuster, po domače Zvrhnji Drabosnjak iz Drabosinj ob Vrbskem jezeru. Pisal je pesmi, ki jih je "iz zemlje oral" (Oton Župančič). Najbolj znan je po svojih igrah verskega značaja. Največkrat uprizarjajo njegovo Pasijonsko igro (1818), znani pa sta še drami Igra o izgubljenem sinu in Pastirska (božična) igra.

... več o njem preberite v obletnici meseca 12_1995

LETA 1858 ROJEN GIACOMO PUCCINI

ITALIJANSKI OPERNI SKLADATELJ († 1924)

Naslednik Giuseppeja Verdija (1813-1901), enega največjih opernih skladateljev v zgodovini, je bil Giacomo Puccini. Ob njegovem imenu se brž domislimo njegovih oper La Boheme, Madame Butterfly in Tosca, ki so nepogrešljive na svetovnih opernih odrih. Ena njegovih odlik je, da je znal glasbi dati dramatičnost in z njo ustvarjati prepričljivo vzdušje.

LETA 1884 ROJEN JOSIP MAL

ZGODOVINAR, PISEC ZGODOVINE SLOVENSKEGA NARODA († 1978)

Naročniki knjig Slomškove Družbe-sv. Mohorja, najstarejše slovenske knjižne založbe, so radi prebirali Zgodovino slovenskega naroda, ki jim jo je v šestih zvezkih (1910-1916) pripovedoval dr. Josip Gruden. Ko je Gruden leta 1922 umrl, je njegovo delo zelo uspešno nadaljeval zgodovinar dr. Josip Mal, rojen 22. decembra 1884 v Ljubljani.

LETA 1891 UMRL ANTON TOŽBAR ŠPIK

KMET, GORSKI VODNIK (* 1835)

Trentar Anton Tožbar - Špikov je že v svojih mladostniških letih veljal za neustrašenega lovca, še bolj pa je njegovo ime postalo slavno po boju z medvedom 25. aprila 1871. Tožbar ga je smrtno zadel, toda preden je medved poginil, je lovcu s šapo odtrgal spodnjo čeljust in jezik. Po tej tragični nesreči je živel še dvajset let. Ko je leta 1877 prišel v Trento Tržačan Julius Kugy, je postal njegov prvi vodnik na vseh pohodih.

LETA 1892 ROJEN HERMAN POTOČNIK - NOORDUNG

RAKETNI INŽENIR in STROKOVNJAK ZA RAKETN0 TEHNIKO († 1929)

Pred prvo svetovno vojno je končal vojaško akademijo, se boril na frointrah v Galiciji, Srbiji, v Bosni in ob Soči. Po vojni so ga zaradi tuberkuloze upokojili. Nadaljeval je študij in na dunajski visoki tehniški šoli diplomiral kot specialist za raketno tehniko. Pod psevdonimom Herman Nordung je leta 1921 v Berlinu izdal knjigo Problem vožnje po vesolju. V njej je natančnoi opisal vesoljsko postajo v geostacionarni orbiti. Herman Potočnik velja za enbega utemeljiteljev vesoljske tehnike in njegove daljnovidne napovedi so potrdili tudi kasnejši dosežki vesoljske tehnike. Žal je umrl star komaj 37 let.

LETA 1902 ROJEN JANEZ HLADNIK

DUHOVNIK, MISIJONAR IN ORGANIZATOR († 1965)

"Ljubil je svoj narod, iz katerega je izšel. Svojim rojakom, ki so izgubili domovino, je postal krušni oče. Po njegovem posredovanju je nad 8.000 Slovencev dobilo upanje, delo in dom med argentinskim ljudstvom. Da bi jim pomagal, se je spoprijel z njih revščino in se boril proti nerazumevanju in preziru, ki so ga bili od nekaterih spočetka deležni." Tako je o Janezu Hladniku, apostolu slovenskih izseljencev v Argentini, zapisal urednik njegovih spominov z naslovom Od Triglava do Andov. Tega moža z velikim očetovskim srcem se spominjamo ob obletnici smrti.

... več o njem preberite v obletnici meseca 12_2002

LETA 1923 ROJENA ŠTEFKA DROLC

IGRALKA IN PEDAGOGINJA († 2018)

Zibelka ji je tekla na Ponikvi pri Grobelnem, otroška leta je preživela v Šentjurju pri Celju in na Ravnah na Koroškem. Njeno šolanje na klasični gimnaziji v Mariboru je prekinila druga svetovna vojna. Na odrih je nastopala že v dijaških letih. Po vojni je postala članica mariborskega gledališča, nekaj let je bila v Trstu. Od leta 1960 do 1990 je bila zaposlena v ljubljanski Drami. Leta 1982 je sprejela poučevanje umetniške besede na AGRFT. Odigrala je vodilne vloge v klasičnih in sodobnih gledaliških delih ter vidne vloge v filmih.

LETA 1926 ROJEN ŠTEFAN STEINER

SLOVENSKI MORALNI TEOLOG IN PESNIK († 1981)

Rodil se je leta 1926 v Beltincih, prekmurski župniji, kjer je bila v njegovih časih skoraj vsako leto nova maša. Štefan se je po svoji novi maši leta 1953 poglabljal v študij moralne teologije v Rimu in bil od leta 1965 do prezgodnje smrti profesor te bogoslovne vede na Teološki fakulteti v Ljubljani. Dvakrat je bil izvoljen za dekana. V svojih učbenikih Človekov poklic v Kristusu in Človeško življenje v ljubezni Kristusovi je moralno teologijo v duhu koncila gradil na temelju Kristusovih blagrov. Oznanjal jo je z govorjeno in pisano besedo.

LETA 1948 PAPEŽ PIJ XII.

UVEDE NA RADIU VATIKAN REDNE ODDAJE V SLOVENSKEM JEZIKU

K temu je papeža spodbudil p. Anton Prešeren, asistent jezuitskega generala za slovanske province v Rimu, ki mu je predlagal, naj uvede na Radiu Vatikan oddaje v jezikih narodov, ki so po vojni padli pod diktaturo Sovjetske zveze in drugih komunističnih režimov. Med njimi je bila tudi komunistična Jugoslavija in za Cerkev in kristjane pri nas so se začeli časi zatiranja in preganjanja. Papež je prisluhnil tem krajevnim Cerkvam in tako so v tem času nastali številni  nacionalni programi. Vesoljna Cerkjev je s tem pokazala tem ljudem svojo bližino in ponudila duhovno pomoč.
Slovenski jezik se je prek valov Radia Vatikan prvič slišal leta 1934, ko je, takratni bogoslovec in študent Papeškega zavoda Germanika, pozneje pa mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik prebral velikonočno voščilo.
Od začetka so bile oddaje v slovenščini dvakrat na teden, nato trikrat, štirikrat, od februarja 1969 pa vsak dan po petnajst minut, od božioča 1999 pa dvajset minut. Ko je bil urednik p. Leskovec, je bila slovenska oddaja Radia Vatikan stalno ob 19. uri. Danes pa jo lahko preko valov Radia Ognjišče spremljamo ob 20. uri.

Radio Vatikan je bil ustanovljen pred 78 leti na pobudo papeža Pija XI. Prvič je oddajal 12. februarja 1931. Njegova posebnost je, da ni samo radio tamkajšnje Cerkve, temveč tudi radio vseh krajevnih Cerkva, ki so zastopane prek svojih nacionalnih programov. Eden od njih je tudi Slovenski program, ki je z leti poročanju o dogajanjih, povezanih s papežem in življenjem Cerkve po svetu, dodal tudi novice iz življenja Cerkve na Slovenskem in s tem izpolnil svojo posebno vlogo.

LETA 1966 UMRLA MIRA PREGELJ

SLIKARKA IN GRAFIČARKA (* 1905)

Študij je z diplomo končala na slikarski akademiji v Zagrebu, in kot svobodna umetnica in članica slikarske skupine Četrta generacija živela v rodni Litiji. Slikala je po vzoru francoskih slikarjev, predvsem pokrajine, tihožitja, figure v krajini ali prostoru, baletne prizore, živali ... Slikala je v olju, temperi in akvarelu ... v grafiki se je ukvarjala z lesorezom in linorezom.

LETA 1981 UMRL PRIMOŽ KOZAK

DRAMATIK, ESEJIST (* 1929)

Dramatik in esejist Primož Kozak je bil po diplomi na Akademiji za igralsko umetnost in Filozofski fakulteti med vplivnimi osebnostmi javnega življenja. Sodeloval je pri vseh ključnih kulturnih revijah povojnega časa. V času od 1958 do 1969 je napisal štiri dramska besedila, ki predstavljajo enega od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja na Slovenskem: Dialogi (19958), Afera (1961), Kongres (1968) in Legenda o svetem Che (1969). Tematsko se usmerjajo k revoluciji v njenih različnih pojavnih podobah.

LETA 1989 UMRL SAMUEL BECKETT

IRSKI PISATELJ IN DRAMATIK (* 1906)

Irski pisatelj dramatik Samuel Beckett, rojen v Dublinu, si je leta 1937 za domovino izbral Francijo. Pisal je v angleškem in francoskem jeziku. Leta 1969 je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Njegovi romani, ki sodijo med važna dela modernega romanopisja, izražajo pesimizem, nesmisel bivanja. Najbolj pa je znana njegova drama Čakajoč na Godota (1953), v kateri ni skoraj nobene zgodbe, liki so abstraktni, preveva jih črn humor.

pripravlja: Marko Čuk